Chapter

 1 II   |              Baruša se je šele tedaj ozrla po mizi, tlesknila z dlanmi
 2 III  |        Baruša je segla po rutico, se ozrla očitajoče nanj, potem pa
 3 III  |              izvabil Aleno, da bi se ozrla nanj, ker na kolodvoru so
 4 III  |         dalje odkril, Alena se pa ni ozrla. ~"Nekaj posebnega je ta
 5 IV   |        grenkoba ji je silila v grlo. Ozrla se je na odprti kovček,
 6 V    |            od nje. ~Tudi Alena se je ozrla tja, zagledala pajčevine
 7 VIII |           Strniška je plela in se ni ozrla. ~"Tako, zdaj sem pismo
 8 IX   |             je Alena zapisala, se je ozrla v Smrekarja: ~"Podpis --
 9 X    |           dvignila Alena glavo in se ozrla vsa objokana v Smrekarja.
10 X    |      suknjiču s stola. ~Takrat se je ozrla nehote na Smrekarja, njune
11 X    |       spravljala z mize. Alena se je ozrla vanjo. V besedi je bila
12 XI   |            tej stvari." ~Minka se je ozrla v Aleno, ki ni vzdržala
13 XIII |             Ivan Aleni. ~Alena se je ozrla na gospodinjo, ki je stala
14 XIII | pripovedovala, ne da bi se le enkrat ozrla vanj. Čutil je, kako so
15 XV   |           potem dvignila glavo in se ozrla proč od prijateljice v gozd
16 XVI  |             Alenčica? Na vrata se je ozrla in uho je prisluhnilo, ali
17 XVII |            starica trudne roke in se ozrla proti vratom. Ko je spoznala
18 XVII |            Takrat se je šele starica ozrla za njo in vprašujoče pogledala
19 XVII |            vrh stopnic. ~Alena se je ozrla. ~"Silno rada bi čimprej
20 XVII |               kmetiško. Nehote se je ozrla na mater in pogledala sina. ~"
21 XVII |             je za hip ustavila in se ozrla izpod kapuce v njegove oči.
22 XIX  |          odkritosrčna!" ~Alena se je ozrla v Minkine oči, v katerih
23 XIX  |             takoj odšla, Minka se je ozrla za njo. ~Ko se je na Alenino
24 XX   |             pozdravljal. Alena se je ozrla in spoznala Bresta. Srce
25 XXI  |             Takile so!" ~Minka se je ozrla za njimi, izza ogla je pogledal
26 XXIII|            jaz nikdar!" ~Alena se je ozrla v Bresta s trpljenja polnim
27 XXIII|              Alena je prebledela, se ozrla v kot, da je zakrila lice