Chapter

 1 I    |       in je vse lepo. ~Ko je pa videla, da s tem pri nekaj stalnih
 2 I    |        je s toliko močjo, da jo videla v steklu, kako je zardela
 3 III  |         se je zasmejati, ker je videla objokane materine oči. Toda
 4 III  |        Alena slonela ob oknu in videla, kako je omagala materina
 5 III  |       je obrnila proti njemu in videla njegove lokave oči, ki so
 6 IV   |   odprla, in še preden je Alena videla njen obraz, je zašepetala
 7 IV   |     obrnila glave, pa je vendar videla to rdečico. ~"Brr, te razglednice --
 8 IV   |  abiturientski veselici sem vas videla. Sedite!" ~"Vaš pozdrav
 9 VI   |        ki so odmevale od stene. Videla je, kako so se režale te
10 VII  |     začela brati, toliko, da je videla, kdo ji piše, oče ali mati.
11 X    |        zbegane in izmed vseh je videla pred seboj samo eno, in
12 XIV  |    Alena od onega večera ni več videla Bresta. Često jo je mučil
13 XVI  |       je Alena prišla domov, je videla iz sobe, da sta šla preko
14 XVI  |       je vnovič glas Erne in jo videla, kako ji pomežikuje izza
15 XVI  |   pojavila vnovič huda slutnja. Videla je mešetarja, ki je prihajal
16 XVI  |       začelo snežiti, ga ni več videla. -- Morda pridno dela, ob
17 XVI  |      večera. Koprnela je, da bi videla Bresta in se prepričala,
18 XVI  |       gorela sveča. Ko je Minka videla, da so vsi zbrani, je pozvončkljala. ~
19 XVII |       Strniškina. Pred seboj je videla obraze sodnikov, ki se ji
20 XVII | snežinke obelile njene lase. Ni videla gazi pred sabo, ne ledenih
21 XVII |         je zadevala njena noga, videla je samo eno misel: Pomoč!
22 XVII |     Tako, tako! Je res nisem še videla." "Mati, ko sva same, mi
23 XVII |    Alena Bresta, ko je vstopil. Videla je na njegovem obrazu razburjenje. ~"
24 XX   |         glavo niže, kakor bi ne videla dobro ovnovega hrbta, katerega
25 XXIII|         kajne, Ivan?" ~Alena je videla, da je Bresta spreletelo.
26 XXIII|    utešila srce. ~Nekega dne je videla skoz šolsko okno, kako je