Chapter

 1 I    |      Aleno in zmenimo se vpričo nje." ~Za par hipov je že privrela
 2 I    |     strop se je ponižal prav do nje, da je srce občutilo tesnobo.
 3 III  |    izpraznila skodelico in mimo nje, ko jo je nagnila, sta pritekli
 4 III  |     orjaveli travniki. Vse krog nje je dihalo pokoj. ~Spet je
 5 V    |          Pajčevine so visele od nje. ~Tudi Alena se je ozrla
 6 VI   |         in se še tiše vrnila iz nje. ~Ko je prišla tretjič,
 7 VII  |       tuji svet je ginil izpred nje, duša je vasovala pri očetu
 8 VIII |       za zelenko in miže pil iz nje v dolgih požirkih. Potem
 9 IX   |    namignila, da se pleto okrog nje čudne reči in da morda ne
10 IX   |      Smrekar je stopil bliže do nje. ~"Le recite, kar recite:
11 XII  |          jo odprl in skladal iz nje bankovce po mizi. ~"Takoj
12 XVI  |          Mara se je obračala od nje, Minka je bila užaljena,
13 XVI  |     roke, vse se je gnetlo krog nje. In ko so se že poslavljali,
14 XVI  |        se je prerinil župnik do nje, jo v imenu vse fare zahvalil
15 XVII |        strahov se je vrtel krog nje. Iz tega vrtinca so se režali
16 XVII |        kapuco in stresla sneg z nje, se je razveselila. Resne,
17 XVIII|      samo svojo dolžnost, zunaj nje pa še nisem kdove kaj storila." ~
18 XX   |     stopa pred njim Alena. Toda nje ni bilo, pač pa se je dvigal
19 XX   |   gospodična?" se je okrenil do nje Brest, ki se je zasmejal
20 XXI  |      lepo gorsko planoto. Sredi nje se je dvigal zvonik, krog
21 XXI  |         da se je pokadil prah z nje. ~"Kaj se ne bi čudil? Takale
22 XXI  | Smrekarju, ker je Štefan zaradi nje preložil svoje godovanje,
23 XXI  |         odšla, da prazniki brez nje niso bili prazniki, ampak
24 XXIII|          Naenkrat je planilo iz nje. ~"Ne, Ivan, ali si hud
25 XXIII|         slabša, ampak boljša od nje." ~"Ivan, jaz nikdar!" ~
26 XXIII|        sobe so se zavrtele krog nje, vsi šolarji so se s stenami