Chapter

 1 I    |         rekla, jaz grem! Kaj bi doma?" ~"Ampak zasebna služba
 2 I    |          drugače previdna kakor doma. No, pa nikar o tem ne govorimo.
 3 I    |      dovolj! Sicer ostaneva obe doma. S kolodvora se popeljeva
 4 I    |      nobel! In mature ne pozabi doma! -- Sicer pa, kaj kmet razume,"
 5 I    |         pa obrni na lice! Aleno doma zaprimo, in na vrata nalepi
 6 II   |        Smrekarju. Dokler je bil doma, je bil nemiren in razburjen.
 7 II   |     zjutraj rekel, da ju počaka doma. Nalašč, da ju preseneti
 8 II   |         krav." ~"Saj ga ni bilo doma, torej ga ni mogla pokazati." ~"
 9 III  |   silnejšo močjo, z razdaljo od doma je pokala vez, ki jo je
10 III  | Smrekarjeve. ~"Toda, to je bilo doma, tajno! Ta človek me pa
11 VI   |    pošto -- in popoldne bi bilo doma veselje. ~"Zakaj nisem?"
12 VII  |     pismo na tla. Kolikokrat je doma kljubovala očetu, materi,
13 VIII |     kmalu utonil v gosti megli. Doma je odveznil pokrov pri peči
14 VIII |     takem vremenu ne bo družine doma. Jih ne pusti! Morda je
15 IX   |         Alena, ob štirih bodita doma! Moram pisati nekaj nujnih
16 XII  |     Dasi je imel dokaj gotovine doma, si je izposodil še nekaj
17 XIV  |      tudi Bresta. Saj je revež. Doma tiči in študira; kaj mu
18 XV   |        XV. ~Alena je prejela od doma že tretje pismo, odkar sama
19 XVI  |   očetovi, kakor jih je slišala doma, kadar je sedela sama pri
20 XVI  | Domislila se je, kako je včasih doma otročje kljubovala, toda
21 XVI  |   miklavževino, katero je dobil doma, ko se je vrnil z mamo iz
22 XVII |    božja volja!" ~"Ali ni Ivana doma?" ~"Je, seveda je! Uči se.
23 XVII |        se božične počitnice, od doma so prihajala pisma, kako
24 XVIII|    pisal na katedru. ~"Ostanite doma, ko zaslišim še priče, vas
25 XIX  |         nič ne veste, ko tičite doma, kaj se godi po vasi." ~"
26 XX   |    gledal ponosno preko ljudi. ~Doma je hrupno odprl vrata nastežaj.