Chapter

 1 II  |     sobo Baruša in Alena. ~"Moj Bog," se je zavzela Baruša strahoma, "
 2 II  |   zavzela Baruša strahoma, "moj Bog, Alena, ni ga, očeta ni --
 3 III |      dva dni! Kakor hočeta! Moj Bog, ta ura!" ~Tedaj se je Alena
 4 III |         vnovič. ~"Zbogom, papa! Bog ti povrni trud in ljubezen." ~
 5 III |       in drgetala od bolesti. ~"Bog s teboj, moj otrok, moja --
 6 IV  |      Zahajam, toda Smrekar, moj Bog, ta takisto ni človek, je
 7 XII |         k Strniški. ~"Dober dan Bog daj, gospodinja!" ~Strniška
 8 XII |       odgovorila je nejevoljno "Bog ga daj" in sipala zrnje
 9 XII |     Štefanu in udaril po roki: "Bog daj srečo!" -- udaril še
10 XIII|        da priženi težko doto -- Bog se ga usmili! Ali ni tako,
11 XIV |     ščinkavec mladiče v gnezdu! Bog ji ga blagoslovi!" ~"Ne
12 XIV | potrebujemo kot socialistov!" ~"Bog ve!" ~"Resnično! Minka je
13 XVII|      nosila! To so ženske! -- O Bog, zakaj sem tako nesrečna!" ~
14 XVII|      tako pripravna kakor vaša. Bog plačaj, gospodična!"  "Oj,
15 XVII|        izkoplje iz postelje." ~"Bog vas usliši! Veste, saj mi
16 XIX |       potem kreni na drugo pot, Bog ti jo blagoslovi, moj dobri
17 XIX |        že za pečjo, gospodična! Bog plačaj! Saj pravim: Vi vse
18 XX  |    zinila, da bi vzdihnila: Moj Bog, kaj je ni! Tedaj je vstopila
19 XXI |       bo to resnica, potem dela Bog z vami čudeže ali ste pa
20 XXI | naredila." ~"Ljubezen! O ti moj Bog!" ~Župnik je pograbil kučmo
21 XXI |       Alena je pobledela. ~"Moj Bog, ali si kaj slišala? S pismonošo
22 XXII|       Smrekar to storil, naj ga Bog blagoslovi in zato naj mu
23 XXII|       tako pravim, da jo je sam Bog prinesel k nam. Povem vam,
24 XXII|    veselo zasmejal. ~"Zahvaljen Bog, stokrat zahvaljen, in Smrekar
25 XXII|   silila Strniška. "Kar je, je. Bog ve, kdo je ukradel prav
26 XXII|       kaj bi govorili! Molčimo. Bog bo sodil!" ~Možje so se