Chapter

 1 I    |          žena. ~"Viš, Baruša, kakor sva se pogovarjala, tako naj
 2 I    |        bogve, kakšno ženo ima -- da sva prišli vbogajme prosit.
 3 I    |        šolanje tistega paglavca, če sva tudi na oči to, kar sva.
 4 I    |             sva tudi na oči to, kar sva. E, ljubček, poznam svet!
 5 II   |            Alena, kakšen je bil, ko sva prišli, kajne?" ~Obe sta
 6 II   |    učiteljice, le pomisli, veš, kje sva ga našli? Na žagi, pomisli,
 7 II   |              kakor sem slutila. Kje sva to dobili? Ne uganeš! V
 8 II   | pripovedovala ime vsake posebej, da sva stali v hlevu tako dolgo,
 9 V    |     razdražen. ~"Jok, govori!" ~"Ko sva midva odšla zadnjič, in
10 VII  |          hudo jokaš. Midva z očetom sva tako žalostna, ker te ne
11 VII  |            bilo, ker te ni več. Vse sva morala sama snesti, in šele
12 VII  |         sama snesti, in šele zvečer sva jedla in se potlej z žalostnim
13 VIII |           tako rekoč sosedje, kakor sva midva, in še reveža povrhu,
14 VIII |          nama pa daj brinjevca. Oba sva ga potrebna, pismonoša in
15 XI   |           Minka že pridiguje! Sedaj sva izgubljeni! Poslušaj, sonce,
16 XI   |     politika!" ~"O, nič ni. Z Minko sva se nekaj menili o tej stvari." ~
17 XII  |            danes tole razodenem, ko sva sama." -- Jok se je ogledal
18 XII  |           videl še na cesto. -- "Ko sva sama, vam rečem: Prodajte
19 XV   |      Oprostite, saj res ni lepo, ko sva sosedi, da me ni bilo. Poboljšala
20 XV   |            ko te ne zastonj!" ~"Kaj sva vam izplela? Mar ni pošteno
21 XVII |         nisem še videla." "Mati, ko sva same, mi povejte, kaj vas
22 XVII |            nekam zmedeno. ~"Z Minko sva prišli obiskat gospo mamo.
23 XXI  |            greš na moje mesto. Tako sva se domenila z nadzornikom!" ~
24 XXIII|       ljudje! Spet isto! Kolikokrat sva že govorila o tem. Kaj me
25 XXIII|           bodiva hvaležna usodi, da sva užila skrivnostno lepe ure