Chapter

 1 I    |  dajejo in prepirajo. Revna je moja pokojnina, pa sem je vesel,
 2 I    |      oče, in ti! Saj vesta, da moja ne velja nikoli!" ~Baruša
 3 I    |        ker je toliko njena kot moja -- naj le.  Ko je razpostavil
 4 III  |        Bog s teboj, moj otrok, moja -- Alenčica -." ~Več ni
 5 VII  |        in rekla: ~"O ti punčka moja ti, kak otrok si še!" ~Sedla
 6 VII  |      je pisala mati: ~Preljuba moja Alenčica! ~Ne morem si kaj,
 7 VII  |     kljuje in pravi: kje pa je moja gospodična? Pa sem mu povedala,
 8 VIII |        ne izgubi in ne pozabi. Moja služba je natančna! Za frakelj
 9 IX   |     drugega, samo Viktorček bo moja skrb, samo on in ne Smrekar
10 XV   |     sivo zimsko nebo. ~"Punčka moja," je pričela Minka mehko
11 XV   |      uganila!" ~"Poglej, draga moja, to je najboljši dokaz,
12 XVI  |        mogla umakniti. ~"To je moja sreča, moje plačilo -- in
13 XVII |   pomoč. ~"Gospod Brest, to je moja socialna dolžnost in zaeno
14 XVII |        Poznam ju dobro. Jaz in moja hiša pa ne vemo o tem ničesar.
15 XVII |      navkljub vsemu svetu - tu moja roka! Gospodična, jaz vas
16 XVIII|        prosta v mestu, bi bila moja. Sicer bi jim napravila
17 XVIII| zaigrajte svoje bodočnosti." ~"Moja igra ni hazard, se ne bojim,
18 XVIII| ogledano njivo, kjer bo zorela moja pšenica. Toda to je moja
19 XVIII|       moja pšenica. Toda to je moja skrivnost! Živela prosveta
20 XX   |           Kamor hočeš, ljubica moja, kamor hočeš!" ~Trpotec
21 XX   |           Kakor hočeš, ljubica moja, kakor hočeš." ~Alena se
22 XXI  |    leto hrano?" ~"Hrano? To ni moja reč. Z Jero se zmenita.
23 XXI  |       Jero se zmenita. Jera je moja sestra, gospodinja pa je
24 XXII |        je zbegana. Saj je bila moja tudi, ne da bi jo opravljal
25 XXIII|    Alenčica, potrpi, kmalu boš moja žena! Ni rekel. Kdo bi govoril