Chapter

 1 I    |        zdrsnili ohlapni rokavci nad komolce, in objela oba,
 2 I    |     misli so bile same rože, in nad rožami skrivnostni vonj,
 3 II   | njegovem srcu veselja veliko in nad njim trdna zavest, da ga
 4 II   |     glavo na prsi in zadremal. ~Nad Ljubljano je ležala megla,
 5 III  |         Pa se je zopet razjezil nad to sodbo, in Alena je stopila
 6 III  |    sklanjala ženska sredi njive nad zadnjimi paberki poljskih
 7 IV   |         da se je Alena zgrozila nad svojo pusto pridigo, iztegnila
 8 V    | Strniška, vem, da se je grozila nad tvojo skopostjo pred učiteljico.
 9 VI   |                            VI.  Nad vas se je obesilo pusto
10 VI   |     planila s stola, se nagnila nad otroka in ga začela glasno
11 VIII |          Jok ja nastavil klobuk nad čelo, da je pogledal izza
12 X    |        sobo in jezno gospodaril nad lesenim konjem.  "Ah, te
13 XI   |    bolji! Alena, ne pohujšaj se nad socialistom!"  "Da bi mogla
14 XI   |     sončnik in zakrožila z njim nad glavo. ~Popotnik je snel
15 XIII |  Milijoni zvezd so veselo pluli nad njim v prostranost. ~
16 XVI  |           Alena se je sklanjala nad krožnik in jedla posili.
17 XVII |         bila sama, se je jezila nad seboj, ker se z vsako besedico
18 XVII |   brezmejna podlost! Takoj grem nad Smrekarja! Potem vas obiščem
19 XIX  |         sem se hotela maščevati nad njim in mu zagrozila, da
20 XX   |     Skrivnost ljubezni je plula nad njimi. ~
21 XXI  |         sem polomil leto in dan nad njimi, pa je vsak oče trdil,
22 XXIII|       bilo treba gledati vanje. Nad obema so hkrati pluli spomini.
23 XXIII|        so hkrati pluli spomini. Nad Aleno je zvenel stavek Brestov,
24 XXIII|        ne de. Toda zmaščujem se nad moškimi, da jih obnorim