Chapter

 1 I    |       kako je zardela sama pred seboj. In takrat so se stene njene
 2 II   |         in glasno momljal sam s seboj. ~"Osem! Sedaj sta že na
 3 II   |    delom se je pogovarjal sam s seboj. ~"Viš, Baruša, kaj sem
 4 III  |         se je moško boril sam s seboj. ~"Da ne zamudita! Imata
 5 IV   |       obstal in pustil vrata za seboj na stežaj odprta. ~"Ha,
 6 VI   |         rekoč v ruti zavezano s seboj. In danes je možak, kakršnega
 7 X    |    takoj šla v sobo in vrata za seboj zaklenila. ~Pri večerji
 8 X    |       izmed vseh je videla pred seboj samo eno, in ta je klicala:
 9 XI   |      slika, kakor jo je nesel s seboj v duši od prvega srečanja,
10 XII  |     pisma ne bom več prenašal s seboj. Kakor bi mi živ ogenj sedel
11 XIII |      mož? Ljudsko šolo imajo za seboj, le kaj malega več. Kaj
12 XIV  |       vihar, da te kar odnese s seboj, kakor rožico za klobukom.
13 XIV  |      često započela pogovor med seboj, kar je Mara vselej opazila
14 XV   |        naglo odšli. ~Daleč pred seboj sta videli Joka, ki se je
15 XVI  |      poslušal, je govoril sam s seboj in se smejal ter ponavljal: "
16 XVI  | zgrudila na stol, sklenila pred seboj na mizi roke, naslonila
17 XVI  |  poglede. Smrekar je prinesel s seboj iz šole trn v srcu. Zakaj
18 XVII |  žugajoča roka Strniškina. Pred seboj je videla obraze sodnikov,
19 XVII |     bila sama, se je jezila nad seboj, ker se z vsako besedico
20 XVII |     Aleni, ki ni zaprla vrat za seboj. ~"S čim mi je čast, da
21 XX   |          je spregovorila sama s seboj na glas in se zasmejala,
22 XXI  |     godrnjal gospod kakor sam s seboj. ~"Še nekaj; ne zamerite,
23 XXIII|           je izpregovoril sam s seboj. "To je najboljše! Grem!" ~