Chapter

 1 I    |     Alena v sobo. ~Kakor bi luč posijala v temo, kakor bi
 2 I    |      kjer je sonce, kjer je luč, kjer se smeje prostranost...
 3 II   | Janeza Trpotca pa ni gorela luč. Kakor je mož sédel in se
 4 II   |       in vse odprto! Alena, luč, hitro luč!" ~Ob tem klicu
 5 II   |   odprto! Alena, luč, hitro luč!" ~Ob tem klicu je zahrkalo
 6 II   |    kotu. Alena je prasknila luč - Trpotec je izpregledal,
 7 VI   | drugo sobo, kjer je prižgal luč in sedel k pisalni mizi. ~
 8 VII  |    materi... Ko je upihnila luč, so se oglasile stopinje
 9 IX   |    zatisnil oči ali upihnil luč: vedno pred njim belo pismo,
10 X    |   korakom po sobi, prižgala luč in sedla k mizi. Minila
11 XIII |    lase, na katere je plula luč izpod stropa. ~"Gospodična
12 XIII |   jo je vleklo za njo. Toda luč je že izginila in ona je
13 XIV  | prerokovali hudo zimo. ~"Že luč!" sta se začudili Alena
14 XVI  | glasu ustrašila. Privila je luč, da bi ji svetloba dala
15 XVI  |    odprla vrata, bengalična luč je razsvetlila sobo, prikazal
16 XVI  |    so zarožljale po veži -- luč je ugasnila. ~Tedaj je Minka
17 XVII |   da se nikogar ne bojim!" ~Luč iz veže je tedaj posijala
18 XX   |     zaprl knjigo in upihnil luč. Ko je nastala tema v sobi,
19 XXII |     peči je zažarela krvava luč. Vlažno poleno je cvileč
20 XXIII|     v temi. ~Ko je prižgala luč, je prišla k vratom in odprla. ~
21 XXIII|   podstrešje. Ko je prižgal luč, ni odložil ne suknje ne
22 XXIII|   vrtinčasti ples -- sončna luč v oknih je ugasnila. ~Alena
23 XXIII|   glava. ~Minka je prižgala luč, potem se je dotaknila s