Chapter

 1 I    |         veš!" ~"U, pol ure," je nenadoma zaskrbelo moža, ko je pomislil
 2 II   |        Zlate racke in vse drugo nenadoma pozabil. ~Skrbno je izvlekel
 3 IV   |        navdušeno, ognjevito... ~Nenadoma je planil Viktor s stola
 4 VII  |          Toda..." ~Takrat so se nenadoma odprle duri in je vstopila
 5 VIII |        je stopil dvakrat, se je nenadoma obrnil in zavil s ceste
 6 IX   |        zastavila pero, ki je pa nenadoma obtičalo. Obrnila se je
 7 X    | prejšnjega večera se je oglasil nenadoma: Stran -- stran odtod! ~
 8 X    |       hiše, kjer so se dvignili nenadoma strahovi, polni mrkih pogledov,
 9 XIII |     Smrekarjevih." ~Alena se je nenadoma spet ustavila in ga motrila. ~
10 XIII |         mlada in lepa deklica. ~Nenadoma se je dvignila pred njim
11 XVI  |   učakate. Vse mu povem, vse!" ~Nenadoma ji je šinilo v misel, da
12 XVI  |       skoz nevihto je zasvetilo nenadoma sonce in v srcu je bila
13 XVI  |          Aleni se je z vso silo nenadoma vrinila želja, da tu v samoti,
14 XVII |  Povejte odkrito!" ~Brest se je nenadoma razvnel, razgrnil kapuco
15 XVIII|         osebja. Sredi take zime nenadoma gosposke sani pred šolo,
16 XVIII|         je polotila domov grede nenadoma strupena maščevalnost. ~
17 XVIII|       Iz Alene je bruhnilo tako nenadoma, da se je sama svoje besede
18 XXI  |   nasmejala do solz. H koncu je nenadoma obmolknila, potem pa rekla: ~"
19 XXI  | ljubezni polni dom zabrisal, je nenadoma oživelo. Še vsa razburjena
20 XXII |        si je popravil klobuk in nenadoma vprašal: ~"No, glej ga,
21 XXII |      gazi. ~Toda prav takrat so nenadoma obstale tudi Smrekarjeve
22 XXIII|   materi in ji razodel, da mora nenadoma na Dunaj. Starica se je