Chapter

 1 VI   |      je videl med njimi, celo Joka, ki se mu je ognil s pota
 2 VI   |      Štefan! Hladno je!" ~"Po Joka, in ne jezi me!" ~Smrekar
 3 VI   |       potem pa pokolcevaje od joka vprašal: ~"Zakaj si huda?" ~
 4 VIII |    zagledal pismo, je napojil Joka s konjakom in nič se mu
 5 IX   |     napol nesel, napol vlekel Joka v listnjak in ga tamkaj
 6 XII  |    odločil v trenutku, poslal Joka na drugo pošto z zlagano
 7 XII  |     za gozde. ~Nato je poslal Joka, da naj mu gre pripravljat
 8 XII  |       da bi se kaj zmenila za Joka. ~"Mati, ali še ni bilo
 9 XII  |         Nič mu ni odgovorila. Joka to ni nič zbegalo in je
10 XII  |   Strniška mečje in pogledala Joka. ~"Pet! Toda za Boga vas
11 XII  |        Ko je Smrekar zagledal Joka, je takoj ustavil. ~"Kako
12 XII  |     ugriznil v jezik. Namesto Joka je tepel konja. ~"Morda
13 XII  |  potegnil na dvorišču Smrekar Joka za rokav, da sta šla še
14 XII  |      Smrekar sunil s komolcem Joka. ~"Si slišal?" ~"Sem!"  "
15 XV   |   Daleč pred seboj sta videli Joka, ki se je gnal po cesti
16 XVII |      roke se mu tresejo; mati joka... ~V groznici je drhtela
17 XVII |    pritekle solze, tihe, brez joka, stisnjene iz srca. In vselej
18 XVIII|  Smrekar in potegnil za rokav Joka in Brnača. ~Ko so stopili
19 XX   |     omenil nič o pravdi in da Joka ni bilo že dolgo na spregled.
20 XXI  |    pismonošo sem govorila. Na Joka je zvrnil." ~"Jok popiva
21 XXII | semnju?" ~"Nisi ga zgrešil -- Joka ni bilo!" ~"Ker ima dan,"
22 XXII |     Pri Smrekarju so položili Joka na klop v hladno vežo. Skoraj