Chapter

 1 I    |           takisto poljubila mater. ~"Alenčica, oj, vedno si bila taka.
 2 II   |             Vem, da si trudna, ti in Alenčica. -- Takole, ti boš tu --
 3 II   |                 Takole, ti boš tu -- Alenčica meni nasproti -- pa se po
 4 II   |            srca za smejala. ~"Kajne, Alenčica?" se je upokončil Trpotec, "
 5 III  |            teboj, moj otrok, moja -- Alenčica -." ~Več ni mogel. Sklonil
 6 VII  |          pisala mati: ~Preljuba moja Alenčica! ~Ne morem si kaj, da bi
 7 VII  |            in ravno polje. ~Preljuba Alenčica, piši nama, brž piši; saj
 8 XIV  |          zdravje, socialist! Servus, Alenčica!" ~Veselo so zadonele čaše.
 9 XV   |         hitiš? Ti si vsa razburjena, Alenčica." Minka ji je pogledala
10 XVI  |             jo vprašal: Zakaj solze, Alenčica? Na vrata se je ozrla in
11 XVII |              zavita v kapuco. ~"Kam, Alenčica?" ~"K tebi. In ti?" ~"K
12 XIX  | Gospodinjstva se učim. Pozdravljena, Alenčica!" ~"Povej mi, ali imaš kaj
13 XIX  |           sta se zasmejali. ~"Kajne, Alenčica, teorija je pusta! Za danes
14 XIX  |         pogledal. ~"Kako ste zlobni, Alenčica!" ~"Zato pridem na zatožno
15 XX   |                 Oh, da si le prišla, Alenčica!" ~Oče ji je še enkrat stisnil
16 XX   |              restavracijo. ~"Poglej, Alenčica, kako je prav, da nisem
17 XX   |                 Oh, da si le prišla, Alenčica," je trčil z njo oče in
18 XXI  |          tresla roka Aleni. ~"Pogum, Alenčica!" jo je navduševala in jo
19 XXI  |            služba, a, dvojna, dobro, Alenčica!" je govoril oče. ~"Če ne
20 XXIII|           smeškom mirno odgovoril: ~"Alenčica, nikar ne ceremonij! Ali
21 XXIII|              Brestovem odhodu. ~"No, Alenčica, kraljica lepa ogrska, kaj
22 XXIII|    pretehtavala; nikdar ji ni rekel: Alenčica, potrpi, kmalu boš moja