Chapter

 1 II   |     nekaj že znaš, Viktor!" je vprašal Smrekar. ~"Da, Viktor mu
 2 IV   |       razsodila: Vsiljivec! Še vprašal me ni, ali sme pisati. ~
 3 V    |        kako je bilo?" ~Tako je vprašal sina oče, ko si je po večerji
 4 VI   |   potem pa pokolcevaje od joka vprašal: ~"Zakaj si huda?" ~Aleno
 5 VIII |         Kam si se namenil," je vprašal Martinek in ogledoval čutaro
 6 IX   |       bil zaglobil. Zato jo je vprašal raztresen: ~"Kaj bi radi?" ~"
 7 X    |       tla. ~Šele po večerji je vprašal naglo, kakor bi se ne bil
 8 X    |      zdelo, da jo je ta pogled vprašal: Kaj se vtičeš med nas,
 9 XIII |        je stopil predenj in ga vprašal: ~"Ata, si kaj prinesel?" ~"
10 XIII |     tukaj." ~"Tako? Zakaj?" je vprašal Brest zategnjeno. ~"Ah,
11 XVI  |      kar skovika, celo mene je vprašal, ali bi kaj slutil! Ti kanalja
12 XVI  |   položil roko na glavo ter jo vprašal: Zakaj solze, Alenčica?
13 XVII |      robatim glasom. ~Nekoč je vprašal: "Kje tiči Brest, Alena?
14 XVII |       bi vam postregel?" jo je vprašal nekam zmedeno. ~"Z Minko
15 XVII |   gospod Smrekar, nekaj bi vas vprašal." ~"No?"  "Kako je zaradi
16 XVII |       cesti, se je premagal in vprašal mirno in dostojno: ~"Ne
17 XIX  |  prijazno je ogovoril Aleno in vprašal po Viktorjevem napredku. ~
18 XXII |    popravil klobuk in nenadoma vprašal: ~"No, glej ga, kje pa tiči
19 XXII |     sicer takole: Sodnik me je vprašal: "Ali vam je dal pismonoša
20 XXII |           Kaj res že greš?" je vprašal Andrec. ~"Grem k Plankarju.
21 XXIII| prestrašil. ~"Zakaj jokaš?" je vprašal mehko in jo prijel za roko. ~"