Chapter

501 XX   |            Trpotec je obešal suknjo na klin in se zadovoljno pogledal
502 XX   |        Alena plačevala, je položila na mizo petdesetkronski bankovec. ~"
503 XX   |             je začudil Trpotec tako na glas, da so se ozrli gostje
504 XX   |         Alena. Materi je umrl vzdih na ustnicah, razširila je roke
505 XX   |       privila k njej in jo stiskala na prsi. Trpotec je gledal
506 XX   |            Pri Trpotčevih je gorelo na mizi božično drevesce. Iz
507 XX   |           ljubezen iz odprtih nebes na zemljo. ~Pred drevescem
508 XXI  |                               XXI. ~Na nedolžnih otročičev dan
509 XXI  |           je dokopala po slabi poti na lepo gorsko planoto. Sredi
510 XXI  |        bolhanc so mu mahale štrame, na rami je imel oprtan konjski
511 XXI  |          imel oprtan konjski komat, na glavi pa mogočno polhovko. ~"
512 XXI  |           naočnike, ki so mu zlezli na konec nosu. ~Minka je zapazila
513 XXI  |            vetrovi, presneta reč!" ~Na veži, vrh stopnic, je obesil
514 XXI  |            stopnic, je obesil komat na kljuko. Nato je odprl vrata
515 XXI  |          izpraševanju. Sam je sedel na stol, katerega sedalo je
516 XXI  |           Boštjan je poveznil kučmo na mizo in se naslonil ob komolec. ~"
517 XXI  |           je jezdil hlapec s pismom na pošto. No, in kaj vas to
518 XXI  |       pograbil kučmo in si jo dejal na glavo ter se razhudil: ~"
519 XXI  |            oknu in pokazal s prstom na lično stavbo, ki se je dvigala
520 XXI  |            stavbo, ki se je dvigala na gričku za vasjo, še neometana. ~"
521 XXI  |              da je pogovor postavil na laž Boštjanovo trditev. ~
522 XXI  |             kmalu vrnil in postavil na mizo bokal vina: "No, Jera,
523 XXI  |          deček in ji pokazal osle. ~Na robu planote je čakal župnikov
524 XXI  |              Kajne? Sedaj imam črno na belem, da me nihče ne preganja,
525 XXI  |               Da, od Smrekarja greš na moje mesto. Tako sva se
526 XXI  |             pismonošo sem govorila. Na Joka je zvrnil." ~"Jok popiva
527 XXI  |              Sedaj pa zbogom. Moram na vlak, da si uredim vse za
528 XXI  |             je vabilo, da mora biti na Silvestrovo opoldne že pri
529 XXI  |         solze, je bila vendar Alena na Silvestrovo pri Smrekarju
530 XXII |                               XXII ~Na sv. Blaža dan je bil v Zaselju
531 XXII |     ljudstva. Hribovci so postavili na trg svežnje grabelj, senenih
532 XXII |             se semnjevalci porazšli na vse vetrove. ~Le tisti,
533 XXII |      volovski verigi, ki ju je imel na sebi, prekrižani čez prsi,
534 XXII |          zgrešil ali ga res ni bilo na semnju?" ~"Nisi ga zgrešil --
535 XXII |             krčmar in postavil vino na mizo. ~"Dan?" se je zamislil
536 XXII |           dan, zakaj Jok ima grehov na plečih, da bi zaslužil že
537 XXII |             tudi njega sem pogrešil na semnju. Ali je za pričo?" ~"
538 XXII |             ga skrbi! Vsako leto je na ta dan barantal z nami hribovci
539 XXII |             Kakor kužke nas je imel na vrvi ter nas pestinil in
540 XXII |          konca je bil že narejen -- na sv. Treh kraljev dan! Saj
541 XXII |        poprosil, da ti je preložil, na, pa si bil zvezan. Takoj
542 XXII |             ne samo to! Tudi to ima na vesti, da je pregnal iz
543 XXII |          fare vsakega, ki mu je bil na poti, in sedaj še učiteljico,
544 XXII |           nam je žal, kar imamo las na glavi! Kajne, Markovec?" ~
545 XXII |        kozarec pred soseda in iskal na licu modrijana potrdila,
546 XXII |             možak deva komaj v ris, na, sedaj pa takole! Vse dere
547 XXII |           je šla zjutraj z jerbasom na korito po vode." ~"Hahaha,"
548 XXII |          Zaselju!" ~Rahne je vlekel na uho ob sosednji mizi in
549 XXII |        imamo žene radi in jih nismo na sejmu kupili ali iz Amerike
550 XXII |          pripel mešetar Jok. ~"Hoj, na, Jok!" ~Od obeh miz so ga
551 XXII |           ki ga je pobral in obesil na kljuko, nato je razkrilil
552 XXII |            je postavil kozarec trdo na mizo, da je pljusknilo iz
553 XXII |          bodi, Rahne," je izpljunil na tla Jok. "Da točiš tako
554 XXII |           očesom in segel po klobuk na kljuko, da je z okrajci
555 XXII |      Smrekarju." ~"Kdo je to rekel? Na dan z njim! Povej ime, Markovec!
556 XXII |           tožim in Smrekar ga toži, na veliki pečat ga toživa,
557 XXII |        pobral oklešček, ga naslonil na vrata, da te opozori, češ,
558 XXII |           oklešček je slonel to pot na vratih, res je." ~"In sedaj
559 XXII |       sodnik?" ~"Ali bi vi prisegli na vse to?" ~"Nič ne prisegajmo,"
560 XXII |           je pljunil zadnji požirek na tla, vrgel krono na mizo
561 XXII |         požirek na tla, vrgel krono na mizo in vstal. ~"Rahne,
562 XXII |             Rahne, ki ga je spremil na cesto. ~"Dobro je težak,"
563 XXII |          veselo in hitro, kakor ura na steni, ki je pokazala na
564 XXII |            na steni, ki je pokazala na polnoč, preden so kaj pomislili
565 XXII |             preden so kaj pomislili na domov. ~Zato so se vsi zaeno
566 XXII |           da se jim je obešalo ivje na brke in kučme. Možje so
567 XXII |         srca. Roka mu je drhtela. ~"Na sani z njim," je velel Smrekar. "
568 XXII |               Dvignili so trdo telo na sani, hlapec je vozil korakoma
569 XXII |          Smrekarju so položili Joka na klop v hladno vežo. Skoraj
570 XXII |             da mu je pismo zdrknilo na mizo. In od tam so pogledale
571 XXII |            pismo v dlani, in strmel na zaklenjena vrata. ~Nekdo
572 XXII |        pismo!" je zasikal in gledal na dlan, kakor bi ga skelela
573 XXII |       vratca pri peči in ga zalučal na ogenj. ~Papir se je skrivil,
574 XXII |       sivkast pepel, ki je trepetal na žerjavici. Toda še na pepelu
575 XXII |      trepetal na žerjavici. Toda še na pepelu so se svetile črke
576 XXIII|        Brest pogosto zahajal k njej na čaj, katerega so pili skupno
577 XXIII|        tistega večera Brest potrkal na vrata, se takoj ni odzval
578 XXIII|           najbolje, če bi pritisnil na kljuko in odšel. Toda ko
579 XXIII|           je ponudila stol in sedla na nasprotno stran mize. Nervozno
580 XXIII|            zvijala robec in gledala na pisano verižico, ki se je
581 XXIII|           dokažemo, če gremo skupno na sprehod, v gostilno, k Smrekarju,
582 XXIII|           je ob brleči lučki sedela na zapečku in molila. Zapahnil
583 XXIII|             naslanjal čelo ob šipe. Na to je začel hoditi še hitreje
584 XXIII|              vrgel klobuk in suknjo na posteljo, potegnil izza
585 XXIII|           razodel, da mora nenadoma na Dunaj. Starica se je naglo
586 XXIII|             sobe. ~Alena je obstala na mestu kakor vkopana. Srepo
587 XXIII|        kakor vkopana. Srepo je zrla na vrata, skoz katere je odšla
588 XXIII|            se ji krčevito stiskale, na čelu so se razpredle temne
589 XXIII|          strta in pohojena zgrudila na stol, nagnila glavo na mizo
590 XXIII|     zgrudila na stol, nagnila glavo na mizo in začela ihteti... ~
591 XXIII|       slovesa odšel. Stradat je šel na Dunaj zaradi mene, za mojo
592 XXIII|         nemirno dvigale, niso mogli na dan vzdihi. Zdelo se ji
593 XXIII|           se ji je, da bi zakričala na pomoč, pa se ustnice niso
594 XXIII|            skoz vrata in je klicalo na pomoč. ~Ko se je Alena zdramila,
595 XXIII|          bleda, kakor belo pražnje, na katerem je počivala njena
596 XXIII|             Kipeč srd ji je vstajal na licih, ko je čitala. Alena
597 XXIII|            srce malovredna priklada na težko tehtnico bogate dote.
598 XXIII|            Minka je raztrgala pismo na kosce, jih vrgla na tla
599 XXIII|           pismo na kosce, jih vrgla na tla in jih z nogo poteptala. ~"
600 XXIII|           jo objela in se razjokala na njenih prsih kakor otrok. ~ ~