Chapter

 1 III  |    odložili za en dan, za dva dni! Kakor hočeta! Moj Bog,
 2 V    |     ker je tako trd, vsaj dva dni ne. So bili iz Trsta pri
 3 VI   |       da ne dobi Strniška dva dni tistega pisma! Razumeš!
 4 IX   |    pojdita! Pride zima, takih dni ne bo mnogo!" ~Sin je skočil
 5 XI   |        XI. ~Preteklo je nekaj dni. Smrekar ni Alene nič več
 6 XII  | kupčiji. ~Ko pa ni bilo nekaj dni nikogar iz Trsta in ko je
 7 XII  |     je ona brzojavila!" ~"Dva dni prej, hahaha!" ~Zakrohotal
 8 XIII |      kar se je zgodilo zadnje dni. Ko je dokončala, se je
 9 XVI  | pomirila, da je legla. ~Nekaj dni je preteklo, nastopil je
10 XVI  |  silno pridno sem študiral te dni. Zato me ni bilo!" ~"Tako?
11 XVII |                  XVII.  Nekaj dni po Miklavževem večeru je
12 XVII |      srce Aleno... ~Naslednje dni se je polegel snežni metež,
13 XIX  |       med njimi sama do konca dni." ~"Sama in nesrečna!" je
14 XX   |      Do božiča je komaj nekaj dni še. Sama ne bom kos vsemu." ~"
15 XXI  |       šal kakor zastava. ~Dva dni potem je potrkalo pri Trpotčevih.
16 XXI  |  zvrnil." ~"Jok popiva že več dni in razmetava denar. Vse
17 XXI  |    tiha sobica, kjer se je te dni tako otročje sladko spočila,
18 XXII |     bi zaslužil že sto sodnih dni. Pa čudim se, ker ga je
19 XXII |      k pouku. Takole je. Prve dni so se otroci puntali, da
20 XXIII|  povabim mamo semkaj za nekaj dni. Tedaj bi bila prilika,
21 XXIII|    začela ihteti... ~Za nekaj dni je govorilo vse Zaselje,