Chapter

 1 II  |        saj nič ne rečem. Le to povem, kaj je kmetiška gospoda,
 2 IV  |      mladi, ker ste še človek, povem kar po pravici, in zato
 3 V   |       pripogneš. Mar ne? Zakaj povem ti: kmet se je začel brihtati.
 4 V   |      na to sled? -- Jok, to ti povem, če si ti..." ~Smrekar je
 5 VI  |         In če se zlažeš, to ti povem!" ~Čul se je udarec po mizi.
 6 IX  |    zakričal: ~"Pomagaj, če ne, povem, povem -." ~Smrekar je odklenil
 7 IX  |         Pomagaj, če ne, povem, povem -." ~Smrekar je odklenil
 8 IX  | vinarja ne zaslužiš več, to ti povem, če ne boš pameten." ~Mešetar
 9 IX  | povedal -- in če ne veste, vam povem še enkrat -- in povem tudi
10 IX  |      vam povem še enkrat -- in povem tudi to, da ste napisali
11 X   |    gozdiču. ~"Ne, nalašč ji ne povem. Nisem otrok, ki pribeži
12 XI  |   sončnikom. ~"Toda vnaprej ti povem, Minka, da ne bomo puste
13 XII |      zadnji konec voza. ~"Toda povem ti, Štefan, da se bo ženska
14 XV  |      zavist, grda zavist! Toda povem ti, da bom poslej nalašč
15 XVI |     veselja ne učakate. Vse mu povem, vse!" ~Nenadoma ji je šinilo
16 XVII|           saj dovolite, in vam povem, kar bom zvedel!" ~"Le pridite!
17 XIX |      ne! Zakaj, ti danes še ne povem. Zveš pa kmalu. Ali boš
18 XXI |      oči. ~"Nekaj posebnega ti povem." ~Odšli sta v Alenino sobico. ~"
19 XXII|        sam Bog prinesel k nam. Povem vam, da sem svojega fanta
20 XXII|    rečem, ne morem! Po pravici povem: za pet tisoč si privil