Chapter

 1 VIII |         Jok pa ni ubral navadne poti. Smrekarjevega dvorišča
 2 VIII |         je in tolkel po samotni poti in se ni ozrl ne na levo
 3 VIII |          pogledal tudi nazaj po poti, nato odmotal zamazani trak
 4 X    |      žalosti. ~Ko je srečala na poti Viktorjeve ovčke, ki jih
 5 X    |      ustaviti in se umakniti ob poti. In ta deški smeh je ni
 6 XI   |    sonce, in se ustavi na svoji poti!" ~Mara je iztegnila roko
 7 XII  |         srečal! Da ne bo še ene poti!" ~"Bomo videli," je rekla
 8 XIII |        je bilo največ listja na poti, da je glasno šumelo. Celo
 9 XIII |    dokončala, se je ustavila na poti, stopila pred Bresta in
10 XVI  |       sta šla po slabo izhojeni poti molče. Aleni se je z vso
11 XVII | Smrekarju. Žive duše ni bilo na poti. Stopala sta polagoma, molče.
12 XVII |      molče. Brest se je ozrl po poti nazaj, in pogledal preko
13 XVII |     proti šoli, so pridrsele po poti sani in obstale pred šolo.
14 XIX  |      okornimi čevlji po nerodni poti, sama gola vsakdanjost. ~"
15 XXI  |         šla iz Zaselja po strmi poti, ki vodi v Bukovje, samotna
16 XXI  |         se je dokopala po slabi poti na lepo gorsko planoto.
17 XXII |        vsakega, ki mu je bil na poti, in sedaj še učiteljico,
18 XXII |        je letela dolga senca po poti proti razpotju. ~"Smrekar!"
19 XXIII|       in poguma, ki išče zložne poti in se boji boja, ki mu je
20 XXIII|     sama pojdem v boj po trudni poti za tabo." ~Alena je iztegnila