Chapter

 1 I    |       razkropile po deželi -- in ona je obtičala v mestu. Tiste
 2 II   |         izvrstno! -- In on -- in ona?" ~"Kakor sem uganila. In
 3 II   |         je kar nadaljevala. ~"In ona! Veš, kakor sem slutila.
 4 III  |        kmet, čisto navaden kmet, ona pa -- med nama ostani -"
 5 III  |         in izpregovoril tiše -- "ona pa kravarica." Ob tem je
 6 VI   |     prebudil. ~Dvakrat je prišla ona tiho v sobo in se še tiše
 7 VII  |          vzbujal sum, da je tudi ona zapletena v goljufivo stvar,
 8 VIII |          ne pusti! Morda je tudi ona tam?" ~Spet je napel oči
 9 X    |       očitajoči krik: Slepar! -- ona je čutila v njegovih ciničen
10 X    | predramil, da se je zasmejala še ona in kot bi s krepko roko
11 X    |       bil dobre volje in takisto ona. Aleni se je zdelo, da je
12 XII  |        pisal tega tudi ni sam in ona tudi ne. Poznam njegove
13 XII  |       Sem!"  "Za pričo si, da je ona brzojavila!" ~"Dva dni prej,
14 XIII |       Toda luč je že izginila in ona je stala sama z Brestom,
15 XV   |      pošto!" ~"Erna je nedolžna! Ona je zelo vestna. Pismonoša
16 XVI  |         Drugi ji sezidajte hišo, ona se bo košatila v njej in
17 XVII |    prevzela v tem trenutku. Tudi ona se je napotila naprej, toda
18 XX   |          zagledal, in takisto je ona vsa zaplamtela in zastavljene
19 XXIII|          o Minki ne boš govoril. Ona je izvrstna in tako vrla,
20 XXIII|        Prav imate, po Minko, da. Ona je tako modra. Sama grem,