Chapter

 1 I    |         polne oči so gledale tako mirno in jasno izpod bogatih kostanjevih
 2 VI   |         žejnimi usti -- in smrčal mirno dalje. ~Smrekar to noč ni
 3 VII  |        bila na videz hladna in je mirno gledala sliko. V srcu pa
 4 VIII |      vselej kmalu odprle in zopet mirno pomežikovale proti stropu.
 5 X    |        razburil. Ko ga je gledala mirno v svoji duši, se je začudila,
 6 X    |          vse, kar se je dogodilo. Mirno je spoznala, da pravzaprav
 7 XIII |        svojo roko na njeno, ki je mirno počivala na mizi. Alena
 8 XIV  |      večera pri Mari, da bi mogla mirno presoditi, ali je njen dvom
 9 XVI  |          se! Čemu strah, ko imate mirno vest!" ~Nato sta šla po
10 XVII |          vrhunca, da ni mogla več mirno sedeti, je planila kvišku,
11 XVII |     govoril: Čemu strah, ko imate mirno vest. ~Spomin nanj in na
12 XVII |         se je premagal in vprašal mirno in dostojno: ~"Ne zamerite,
13 XVIII|      odmorom. ~Minka se je vrnila mirno k podobi, pred katero je
14 XVIII|       vedenje, razlagala in učila mirno dalje, kakor je veleval
15 XVIII|           še ni!" ~"Torej pojdite mirno domov! Gospodični Minki
16 XIX  |       Drugo jutro je sijalo sonce mirno na belo ravan, kmetje so
17 XIX  |           se pomirjali. Hotela je mirno razbrati razburjene misli.
18 XIX  | včerajšnji dan! In ti po vsem tem mirno bereš, kakor bi se ne bilo
19 XX   |        sanjam, ter se lotil dela. Mirno in spešno je pisal nalogo,
20 XXIII|          je z ljubeznivim smeškom mirno odgovoril: ~"Alenčica, nikar