Chapter

 1 I    |       ven v svet -- v valove! ~Njene rjave, zaupanja polne oči
 2 I    |   seboj. In takrat so se stene njene ozke sobice še bolj stisnile,
 3 I    |      materinih in ne očetovih, njene misli so bile same rože,
 4 III  |   Alena kar ni mogla veseliti. Njene oči so iskale rož, njeno
 5 V    |        masla na cente."  "Tudi njene gozdove sem prehodil, dvakrat,
 6 VII  |       tem), celo ti so se bali njene odločnosti. ~Pred tujcem,
 7 IX   |        staršem, so bile še vse njene misli in sanje v mestu,
 8 XIII |      Brestom, ki je videl samo njene lepe lase, na katere je
 9 XIII |     Bresta. V mesečini so bile njene oči, zasenčene z obrvmi
10 XV   |   licih. Oklenila je roko krog njene in jo tesno stisnila k sebi. "
11 XVI  |  spoznal, kako nekolegialne so njene koleginje. Ko je še nekaterekrati
12 XVI  |       Zasluga, zasluga! Poznam njene zasluge! Drugi ji sezidajte
13 XVII | krakaje preletavale krog vasi. Njene misli so bile zbegane. Kolobar
14 XVII |   glave in so snežinke obelile njene lase. Ni videla gazi pred
15 XX   |      se vozile tri učiteljice, njene znanke. Alena se jih je
16 XXIII|      zdramila, je sedela poleg njene postelje postrežnica Urša,
17 XXIII|    kakor bi težka teža pala iz njene duše. ~"Po zdravnika pošljemo,
18 XXIII|        dotaknila s hladno roko njene glave. ~Alena se je prebudila.
19 XXIII|         Alena se je prebudila. Njene oči so se uprle v Minko,