Chapter

 1 I    |              In če bi jih deset, nihče bi ti jih ne oponesel." ~
 2 II   |         njim trdna zavest, da ga nihče ne nadzoruje, jo je zavil
 3 III  |    namuznil. V vasi ni Smrekarju nihče rekel gospod. ~"Prosim,
 4 XIII |        drugi, ne jaz." ~"Seveda, nihče vam jih ne šteje; ali temu
 5 XIII |       lep -! Od lepote še ni bil nihče sit. Če je ta fant kljub
 6 XVI  |          za prošnjo. Kakor bi ga nihče ne poslušal, je govoril
 7 XVI  |          trdne sklepe, da ne sme nihče opaziti njenega trpljenja,
 8 XVI  |     župnik -- nocoj jih ni videl nihče. Vsi so zrli samo vanjo,
 9 XVI  | vztrepetala in mu umaknila roko. Nihče ni več spregovoril, dokler
10 XVII |       potekal, o pravdi ni zinil nihče. Smrekar je bil vesel, žaga
11 XVII |          odgovoren samo jaz - in nihče drug. To ji povejte! Na
12 XVIII|       naš kakor tvoj, Štefan, in nihče nas ne bo zmerjal in gonil
13 XVIII|            Možje, kaj želite?" ~"Nihče ne bo gospodične Minke preganjal
14 XIX  |         Prav imate. Zame se tudi nihče ne zmeni!" ~Alena je povesila
15 XX   |     postrani klobuka -- se ni še nihče do sita najedel." ~"Mm,
16 XX   |       zadnji čas vesel, da ji ni nihče omenil nič o pravdi in da
17 XXI  |        imam črno na belem, da me nihče ne preganja, da je bilo
18 XXIII|        vrata, se takoj ni odzval nihče. Ko je potrkal drugič, je
19 XXIII|           Zunaj je bila še tema. Nihče ga ni videl. ~Tistega dne