Chapter

 1 I    |         razcvel cvet. Tisto mlado jutro je praznovalo dekle, ko
 2 I    |        treba, če bi jim kdo vsako jutro nasul mizo z mano. Ta je
 3 III  |        rodbini, vetrovno jesensko jutro je bilo, tedaj je žalost
 4 VI   |          obesilo pusto in megleno jutro. Od drevja so polzele kaplje,
 5 VI   | gospodarskega poslopja ni to leno jutro vzbudilo življenja kakor
 6 VI   |       okna je gledalo sivo, pusto jutro. ~Smrekar se ni prebudil. ~
 7 VI   |           Ko mu je dahnilo hladno jutro v trudno glavo, je iztegnil
 8 VI   |    namenjena do Viktorja. ~"Dobro jutro, gospod Smrekar." ~Ni je
 9 VI   |           in ga ni budila. ~Pusto jutro je vplivalo tudi nanjo.
10 VII  |     bremena, ko še ni bilo "dobro jutro" njenega poklica. Pa se
11 IX   |          zunaj prekrasno jesensko jutro. Veter je rahlo vlekel skoz
12 IX   |        katere se je odbijal vsako jutro ropot voz in vozičkov in
13 XIX  |     nevihta hitro polegel. ~Drugo jutro je sijalo sonce mirno na
14 XIX  |         pesem, gospodar je v rano jutro hodil krog skladovnic in
15 XIX  |           žugajoče, ko prestopi v jutro prag svoje sobe. Toda v
16 XIX  |       ostalo kokošim, kakor vsako jutro, od soseda se je slišalo
17 XIX  |          sitnega psa, kakor vsako jutro, gostaške deklice so hitele
18 XX   |            predraga! ~Ko je drugo jutro sédel h knjigam, je malomarno
19 XXIII|         najboljše! Grem!" ~V rano jutro je šel k materi in ji razodel,