Chapter

 1 I    |        svojo mladost, se ji je zdelo, ko so drseli Alenini kostanjevi,
 2 VI   |       krog nog! Ko bi mogla!" ~Zdelo se ji je, da bi ta pusta
 3 VI   | otroško oko jezilo in se ji je zdelo, da Viktor gleda silno zlobno,
 4 IX   |      občutil grozno ponižanje. Zdelo se mu je hipoma, da še visi
 5 IX   |      šepetanje, kakor molitve. Zdelo se ji je, da je zaspala
 6 X    |     drugim. Ali vsak, se mu je zdelo, da se guglje in škriplje.
 7 X    |       Aleni se je za hip dobro zdelo, da jo je zbodla. Ali takoj
 8 X    |        nadaljeval. Aleni se je zdelo, da jo je ta pogled vprašal:
 9 X    |       takisto ona. Aleni se je zdelo, da je bil večer tako prijeten
10 XI   |   klobukom, kakor za pozdrav. ~Zdelo se jim je celo, da se je
11 XV   |       na pošto, da odda pismo. Zdelo se ji je, da oče občuti
12 XVI  |     nekaj groznega, tako se je zdelo Aleni. Ko je obešal klobuk,
13 XVII |     šole. Na tilniku, se ji je zdelo, da jo nekaj peče, da je
14 XIX  |    vzvišeno bitje, in se ji je zdelo, da ni s te črne zemlje,
15 XX   |      dvignil glavo in se ozrl. Zdelo se mu je, da stopa pred
16 XXIII|         kakor bi zbiral misli. Zdelo se mu je, da bi bilo najbolje,
17 XXIII|      je šla skoz vas, se ji je zdelo, da ji je marsikdo pomežiknil
18 XXIII|      niso mogli na dan vzdihi. Zdelo se ji je, da bi zakričala