Chapter

 1 V   |       smo pobrali." ~"Kako pa s Strniško? Ta Brnotov drobiž me ne
 2 VI  |      Povej še enkrat, kako je s Strniško! In če se zlažeš, to ti
 3 VIII|      uganil, katero pismo je za Strniško. Vzel ga je v roke in ga
 4 VIII|     ponavadi, tako je spremljal Strniško, ki je šla po polju. Na
 5 IX  |         hitel on, "podpišite -- Strniško!" ~Alena je že zastavila
 6 IX  |  Smrekarju in uprla vanj oči. ~"Strniško naj podpišem?" ~"Strniško,
 7 IX  |       Strniško naj podpišem?" ~"Strniško, da! Kaj pa oklevate?" ~
 8 IX  |       da ste napisali naslov na Strniško za tisto pismo, ki sem ga
 9 XI  |      razmišljanju sklenila: ~"S Strniško se snidem! Tam zvem vse.
10 XII |        gre pripravljat in mečit Strniško, sam je pa napregel in se
11 XII |       dokler nista obstala pred Strniško. ~Mešetar je zlezel s koleslja,
12 XII |       še nekaj sosedov, ki so s Strniško vred poželjivo gledali razsuti
13 XV  |         k sebi. "Pojdi z menoj! Strniško grem povabit na Miklavžev
14 XV  | razbojnika." ~Minka je tolažila Strniško, ki je kipela od jeze, in
15 XVII|         zaradi tistega pisma na Strniško, ki se je izgubilo, s katerim
16 XVII|         vendar pisala naslov na Strniško in neko brzojavko. In vi
17 XXI |        žali. Jaz sem govorila s Strniško in zažugala tudi Joku tako,
18 XXII|        pismonoša pismo za gospo Strniško tega in tega dne?" "Dal,"