Chapter

 1 IV  |         tam na pristavici pošto. ~Skoraj zastonj dajem stanovanje,
 2 IV  |    zaloputnila zevajoči pokrov in skoraj zakričala: "Mamá, mamá,
 3 V   |    zagledala pajčevine na šibi in skoraj bi bila na glas spregovorila: "
 4 VI  |          dokončala pisma in da je skoraj dokončano raztrgala. Vsaj
 5 VII | gospodično Maro, ki trdi, da nima skoraj nobena izmed nas poklica
 6 VIII|            in ga nisem prinesel." Skoraj po vseh štirih se je nato
 7 IX  |      Smrekar je odklepal vrata in skoraj pahnil pijanca skozi duri
 8 XI  |        razmišljeno, da bi se bila skoraj ugriznila v ustnico. ~"Pisma?
 9 XII |       Trstu se ni upal odposlati. Skoraj se je že odločil, da počaka
10 XIII|          mu je bil mehak in se je skoraj tresel. ~"Gospodična," je
11 XIII|        Celo zapela je. Prišla sta skoraj do šole, ne da bi se kaj
12 XV  |           je bil nenavadno teman, skoraj zadirčen. "Povej mi, zakaj
13 XVI |         kotih je šel njen pogled. Skoraj nezavestno je iskalo njeno
14 XVII|        zdi mati dokaj slaba in bo skoraj gotovo treba zdravnika. ~
15 XIX |          po tem groznem spopadu. ~Skoraj so že dokosili, ko je prižvižgal
16 XIX |      gledal v te oči, ki so zrle, skoraj orošene s solzami, nekam
17 XXI |        neredu ponižne hiše, odete skoraj do tal v bele kožuščke.
18 XXII|       Joka na klop v hladno vežo. Skoraj do jutra so se trudili ob