Chapter

 1 XXII|       zarožljali. ~"Prav imaš, Andrec, le privošči si ga, ko si
 2 XXII|   kronic še." ~Tako je govoril Andrec bolj v mizo nego prijateljem.
 3 XXII|           Dan?" se je zamislil Andrec iz Bukovja. ~"Da tega ne
 4 XXII|      sme govoriti." ~"Veš kaj, Andrec," je pričel tehtno Zaseljan
 5 XXII|     Treh kraljev dan! Saj veš, Andrec?" ~"Posojilnico misliš!" ~"
 6 XXII|    začel počasi Markovec. Toda Andrec ga je hrupno prekinil. ~"
 7 XXII|        naj mu toča ne bije!" ~"Andrec, ali si znorel?" se je raztogotil
 8 XXII|    Nevoščljivec," se je smejal Andrec, "nič nam ne privoščiš." ~"
 9 XXII|     delo, le kako, preudari!" ~Andrec se je veselo zasmejal. ~"
10 XXII|      je pričel Markovec, ko je Andrec od veselja praznil kozarec, "
11 XXII|          Hahaha," se je smejal Andrec židane volje in pomikal
12 XXII|        steklenica že prazna. ~"Andrec, ne verjemi vsega. Vsi imamo
13 XXII|       ali slepar? Kaj! Govori, Andrec! Govori, ali ti nisem vselej
14 XXII|         Pij, pij," ga je silil Andrec, kateremu se je smililo
15 XXII|     Jaz plačam," se je ponudil Andrec. ~"Ne boš! Nisem mešetaril
16 XXII| pripoveduj o pravdi," je hitel Andrec, da je prevpil Štuparjevo
17 XXII|       res že greš?" je vprašal Andrec. ~"Grem k Plankarju. Ta
18 XXII|      Kako sodiš?" se je obrnil Andrec k Markovcu. ~"Za njegovo