Chapter

 1 II  |       pa ne ti?" ~Na glas se je zasmejal, ker je bil prepričan, da
 2 VI  |      sklepi. ~"Ha-ha-ha," se je zasmejal, ko je brodil z žličico
 3 VI  |           In spet se je gromski zasmejal. ~Prav takrat je stopila
 4 VI  |        Tlesknil je z rokami, se zasmejal in skočil s postelje. ~"
 5 VII |       je ~plosknil z roko in se zasmejal, potem pa je bilo grčanje,
 6 VIII|  sunkoma je skočil kvišku in se zasmejal na ves glas. Spet je šel
 7 VIII|      kolo mazila," se je veselo zasmejal pismonoša in prisedel. ~"
 8 XII |     imenu!" ~"Pet tisoč," se je zasmejal po sili Smrekar. "No, no,
 9 XII |           In spet se je gromski zasmejal. ~Nato sta umolknila. ~Po
10 XIII|         prinesel?" ~"Ná," se je zasmejal Smrekar in pobožal s smolnatimi
11 XIII|            Smrekar se je glasno zasmejal, položil vilice in nož na
12 XVII|     privzdignil obrvi, potem se zasmejal, da je nagnil glavo nazaj
13 XVII|         tako abotni?" ~In se je zasmejal še glasneje. ~"Ne, nisem!
14 XX  |   praviš?" ~Smrekar se je bučno zasmejal sinu, ga potapljal po glavi
15 XX  |  okrenil do nje Brest, ki se je zasmejal s Smrekarjem vred, a naglo
16 XXI |       župnik?" ~"Hahaha," se je zasmejal gospod, prijel za kučmo
17 XXII| preudari!" ~Andrec se je veselo zasmejal. ~"Zahvaljen Bog, stokrat