Chapter

 1 I   |      umazanega. Prečital ga je vselej od konca do kraja, novice
 2 I   | poljubila na lice. ~"Takole je vselej," je zamrmral Trpotec zadovoljno
 3 III |        dvorljivca odslovila za vselej samo zato, ker je bil tako
 4 V   | zapisalo slovenski, je Smrekar vselej zamahnil z roko. ~"Kaj tisto!
 5 VI  |       tako samopašno, da ga je vselej zabolelo, kakor bi udarjali
 6 VII |      Pisala, res, in še bom in vselej, kadar me kdo poprosi!" ~"
 7 VIII|      je zaklopil oči, ki so se vselej kmalu odprle in zopet mirno
 8 IX  |        naglo po sobi, pogledal vselej na pismo, kadar je šel mimo
 9 IX  |              Pet tisoč plačamo vselej za Vaše gozde več, kakor
10 XI  |  ponavljala: "Kaj mi mar!" Ali vselej je čutila, da ji je mar,
11 XIV | pogovor med seboj, kar je Mara vselej opazila preko rame, dasi
12 XVI |       otročje kljubovala, toda vselej, kadar jo je obšla resnična
13 XVI |       je že kajkrat k mizi, pa vselej odložil pero in hodil vnovič
14 XVII|    joka, stisnjene iz srca. In vselej takrat se je razblinil zlobni
15 XVII|     gospod Brest, da vam moram vselej prav na tem mestu razodeti,
16 XXI |       pa pride kaka ženska, je vselej nabrskana kakor puran, če
17 XXII|   Andrec! Govori, ali ti nisem vselej prav mešetaril? Mešetarji