Chapter

 1 I    |        same neumnosti, da se ljudje takole dajejo in prepirajo.
 2 I    |      slastjo, kakor jo imajo ljudje, ki se jim reže tenek košček
 3 II   |       med obedom, ko so tuji ljudje pri mizi, se postavlja na
 4 III  |      izstopili samo kmetiški ljudje, ta pa je bil gosposki,
 5 IV   |     zasmejala Erna; "to niso ljudje, ki prihajajo sem. Sama
 6 IV   |    Sama ne vem, kaj so, toda ljudje niso, to dobro vem. Sicer
 7 IV   |      to ni smešno! Če nočejo ljudje sami oblačiti otrok, naj
 8 VII  |   gospodična, je naš kruh in ljudje nam ga zavidajo." ~Ob tem
 9 XIV  |    vrtincih sukljali na tla. Ljudje so trdili, da že diši po
10 XX   |      živina in smreke, ampak ljudje, pastirčki! Razumeš, Viktor,
11 XXI  |   fraze! Pri nas smo naturni ljudje!" jo je prekinil župnik. ~"
12 XXII |   pridodene Markovec, "da so ljudje iz iste šole in istih naukov
13 XXIII|     ti ne smeš zahajati sem. Ljudje so tako čudni!" ~"Ah, ljudje!
14 XXIII| Ljudje so tako čudni!" ~"Ah, ljudje! Spet isto! Kolikokrat sva
15 XXIII|   močna -." ~"Ne govore samo ljudje. Tudi Minka mi je danes
16 XXIII| zvedela ničesar. Pred njo so ljudje molčali. Le če je šla skoz
17 XXIII|    in da so za njenim hrbtom ljudje stikali glave. Edina Mara