Chapter

 1 II |      Toda nič tega, Baruša se je zasmejala, da je plosknila z rokami
 2 III|       srca. ~Alena ni prepevala. Zasmejala se je parkrat pri zajtrku.
 3 III|   mladost, in Alena se je veselo zasmejala. ~"Ah, ali smo pravzaprav
 4 IV |          pošti? Hi-hi-hi!" se je zasmejala Erna; "to niso ljudje, ki
 5 IV | pravzaprav!"  Alena se je zvonko zasmejala, pred vrati je nekdo zakašljal
 6 VI |         posijalo sonce, da bi se zasmejala kakor struna. Gorko bi ji
 7 X  |        jo je predramil, da se je zasmejala še ona in kot bi s krepko
 8 X  |          strahovi!" se je veselo zasmejala v sobi in takoj zaspala. ~
 9 XI |         suha bratovščina," se je zasmejala Mara in stisnila roko Aleni. "
10 XI |          Čeprav anarhija," se je zasmejala Minka. "Sedaj pa moj načrt,
11 XI |       Tole je misel zame," se je zasmejala Mara navihanski in pokazala
12 XIV|         Mara se je pa navihanski zasmejala in jo pogledala izza cigarete. ~"
13 XIV|            Vendar enkrat!" se je zasmejala Mara. ~"Sem rekla: precej.
14 XIX|     vihar..." ~Nato se je veselo zasmejala in posadila Aleno na stol,
15 XX |       sama s seboj na glas in se zasmejala, da se je ozrl hlapec na
16 XX |        Starejša učiteljica se je zasmejala. ~"Oj, kako vprašate! Tako