Chapter

 1 III |        Hvala, to me pa resnično veseli. Saj veste, človek gre,
 2 IV  |   gospica Alena -- a -- kako me veseli!" ~Poštaričin glas se je
 3 IV  |        Prosim, sedite! Zares me veseli, da pride vsaj en človek
 4 IV  |          Vaš pozdrav me izredno veseli. Dasi sem zasebna učiteljica,
 5 V   |      kako se imata rada! Res me veseli, gospodična! Kakor nalašč
 6 VII | razpoložen, se ti ljubi, ali te veseli ta predmet, recimo ta šola,
 7 XIII|         stanovske zavesti in se veseli poslovili. ~"Posveti po
 8 XIII|        Brest?" ~"Zakaj otročja? Veseli ste, recimo, naravni! Ali
 9 XVI |            Ta jeza Taljanova me veseli, tako veseli, kakor bi zadel
10 XVI |       Taljanova me veseli, tako veseli, kakor bi zadel terno! To
11 XVI |         in vedla vanjo šolarje. Veseli vzkliki so zadoneli po šoli,
12 XIX |      polnočnici!" ~"To me zares veseli, mati!" ~"In Ivana tudi,
13 XIX |        jo pričakoval. ~"Kako me veseli, Alena! Slutil sem, da pridete!" ~"
14 XX  |          Vendar spet enkrat! Me veseli!" ~Štefan mu je podal roko,
15 XXI |         grem več v šolo. Če vas veseli, pridite delat čudeže." ~"
16 XXI |       Minka ni spoznala, ali se veseli ali je žalostna. Prijela