Chapter

 1 I    |          I. ~Upokojeni oficial Janez Trpotec je sedel v tesni
 2 I    |     uradnimi vestmi, da je šel Janez Trpotec v pokoj, je bil
 3 I    |     stropu. ~"Kaj smo učakali, Janez!" ~Trpotec se je predramil
 4 II   |      Dobro dolgo se je zasedel Janez Trpotec tistega dne pri
 5 II   |    veselja odkril. ~"Le nobel, Janez! Če drugi, zakaj pa ne ti?" ~
 6 II   |  Učinek je bil izvrsten. Zakaj Janez Trpotec je pri odhodu dal
 7 II   |    Nisi je še iztuhtal boljše, Janez!" ~Alena si je že odlomila
 8 II   |   začne zgodbo sama.- ~"Torej, Janez, sedaj pa poslušaj! Alena
 9 II   | postavil na glavo." ~"Pomisli, Janez, med obedom, ko so tuji
10 XVII |   preden sta stopila v sobo. ~"Janez, poglej, Janez!" ~Mati je
11 XVII |       v sobo. ~"Janez, poglej, Janez!" ~Mati je z izredno krepkim
12 XVII |      No, mati, kaj naj pogleda Janez?" ~Brest je ime poudaril,
13 XVII |      razumela sinovo opazko. ~"Janez si, da, Janez ostaneš! Kaj
14 XVII |        opazko. ~"Janez si, da, Janez ostaneš! Kaj bi se pačil!
15 XX   |     Pred drevescem je stal oče Janez in mati Baruša. Sredi med
16 XXIII|        postelji. ~"Križ božji, Janez, zakaj tako naglo?" ~"Moram,