Chapter

 1 I    |    odprla vrata in pred možem je stala žena. ~"Viš, Baruša, kakor
 2 I    |        lepi, pisani svet. ~Ko je stala pred zrcalom in si spletala
 3 III  |      bled, spodnja čeljust mu je stala za spoznanje naprej, da
 4 VI   |          nejasnega kolo barja je stala stara vdova Strniška in
 5 VIII |        ga kdo opazil. ~Tamkaj je stala pod gozdom Strniškina bela
 6 XIII |       ozrla na gospodinjo, ki je stala na pragu. ~"Gospa, samo
 7 XIII |         je že izginila in ona je stala sama z Brestom, vsa oblita
 8 XV   |  travnikov proti cesti. Vdova je stala zamišljena in žalostna pri
 9 XVII |        je segla po palici, ki je stala ob postelji, in jo dvignila,
10 XVII |      izza vrat, kjer je še vedno stala. ~"Ne trudite se, mama,
11 XVIII|      noga k tovarišici. ~Mara je stala pri oknu in gledala na cesto. ~"
12 XX   |          ni črhnil, dokler nista stala pred kolodvorom. ~"Oh, da
13 XX   |        vrata nastežaj. Baruša je stala sredi sobe in že zinila,
14 XXI  | razveselila krasne lege, kjer je stala nova šola. ~"Ah, kakor nebeško
15 XXII |         veže, kjer je ob mrtvecu stala služinčad, se je čula zmešana