Chapter

 1 I    |      bilo treba, če bi jim kdo vsako jutro nasul mizo z mano.
 2 V    |  učiteljico. In ta -- saj se v vsako reč vtakne -- je pač rekla:
 3 VII  |      kakor si obljubila. Midva vsako uro skrbno nate misliva,
 4 VIII |    midva, in še reveža povrhu, vsako stopinjo plačevali! Kam
 5 IX   |        od katere se je odbijal vsako jutro ropot voz in vozičkov
 6 XV   |        naj jih nikar ne skrbi. Vsako važnejšo novico da jim takoj
 7 XVI  |    domišljiji, ki jo je mučila vsako noč, dočakala Miklavževega
 8 XVII |      voljo. Sicer je pa čakala vsako uro poročil o naperjeni
 9 XVII |     jezila nad seboj, ker se z vsako besedico ujame in izda,
10 XVIII| dolžnost in pravico do pičice. Vsako malenkost je pregledal in
11 XIX  |       je ostalo kokošim, kakor vsako jutro, od soseda se je slišalo
12 XIX  |   bevskanje sitnega psa, kakor vsako jutro, gostaške deklice
13 XXII |      Ni!"  "Torej -- ga skrbi! Vsako leto je na ta dan barantal
14 XXIII|       Zaselje, ki je pograbilo vsako malenkostno novico sredi