Chapter

 1 V   |    začel pripovedovati. ~"Šest tisoč je vreden Brnotov les, vreden
 2 V   |        Brnot?" ~"Drži za štiri tisoč in ne jenja, dasi sem ga
 3 IX  |       odprtem pismu. ~"... Pet tisoč plačamo vselej za Vaše gozde
 4 XII |  Prodajte Smrekarju, ampak pet tisoč več mora dati. Mora! Tako
 5 XII |        pošteno prodali!" ~"Pet tisoč," je ponovila Strniška mečje
 6 XII |       vzkočila?" ~"Pet bank po tisoč!" ~Štefan je nehote potegnil
 7 XII |        Smrekar prijazno. ~"Pet tisoč pridala, potem naj bo v
 8 XII |      bo v božjem imenu!" ~"Pet tisoč," se je zasmejal po sili
 9 XV  |       sem že prodala, češ, pet tisoč več bi dal on. Pomislite,
10 XV  |      bi dal on. Pomislite, pet tisoč. Pa sem rekla, zakaj niste
11 XIX | povzpnem nikoli. In če bi bilo tisoč učencev krog mene, že čutim,
12 XXII|       Po pravici povem: za pet tisoč si privil Smrekarja!" ~"
13 XXII|    privil Smrekarja!" ~"Za pet tisoč," se je začudil sodnik in