Chapter

 1 XXII|      je pričel tehtno Zaseljan Markovec, ki je doslej molčal, "ali
 2 XXII|  žuljev bogatin," je poudarjal Markovec, ki se je pričel razvnemati. "
 3 XXII|     imamo las na glavi! Kajne, Markovec?" ~Štupar je porinil kozarec
 4 XXII|      Je taka," je začel počasi Markovec. Toda Andrec ga je hrupno
 5 XXII|   večje čudo je to," pridodene Markovec, "da so ljudje iz iste šole
 6 XXII|        kaj. Ali ni to čudo?" ~"Markovec, moder si, nič ne rečem,
 7 XXII|    govoriš, Štupar," je pričel Markovec, ko je Andrec od veselja
 8 XXII|      duri hrupno odprle, da je Markovec obmolknil in so se vsi gosti
 9 XXII|         Tako je skromno branil Markovec, ker je videl, da je Jok
10 XXII|      Na dan z njim! Povej ime, Markovec! Povej! Jaz ga tožim in
11 XXII|      odpuščanja prosila. Tako, Markovec! Sedaj naj le še kdo stegne
12 XXII|      dal ne kaplje!" je omenil Markovec. ~"Da mi bo razbijal in
13 XXII| Smrekar!" je spoznal kraguljce Markovec. "Postojmo, da odpelje pred