Chapter

  1 I    |           seveda!" ~"Kaj pa pravi Alena?" ~"Hm, Aleno vendar poznaš,
  2 I    |       hipov je že privrela hčerka Alena v sobo. ~Kakor bi luč posijala
  3 I    |         ven v življenje! ~"Torej, Alena, kako bi?" ~Trpotec je gledal
  4 I    |      zasebni službi." ~"Veš, oče, Alena ima prav, res ima prav.
  5 I    |         Oči so se jima ovlažile. ~Alena se je v hipu, ko je rezko
  6 I    |           me peče -- odpustita!" ~Alena je razklenila roke pa prijela
  7 I    |    Pokažite mi še enkrat oglas!" ~Alena je brala polglasno, nemirno: ~"
  8 I    |         grem predstavit ali ne?" ~Alena se je stisnila k materi
  9 I    |          zdrknila plahta s kolen. Alena se je naglo sklonila in
 10 I    |          mož ni bil vajen. ~Ko je Alena slišala ta nenavadno odločni
 11 I    |     Katero obleko bi, kaj misliš, Alena?" ~"Najlepše nikar za na
 12 I    |        razumeš! Najlepšo oblečeš, Alena, tisto moderno, in jaz tudi!
 13 I    |           prišli vbogajme prosit. Alena je uradniška hči -- visoko
 14 I    |        utepena! Še tega je treba. Alena, le nobel! Naj zvedo tam
 15 I    |           je rešena! -- Sedaj se, Alena, takoj pripravi in potem
 16 I    |           za kljuko in naročala: "Alena, le nobel! In mature ne
 17 I    |    postava življenja!" ~Medtem pa Alena ni razmišljala, kakšna je
 18 II   |          stopili v sobo Baruša in Alena. ~"Moj Bog," se je zavzela
 19 II   |        Baruša strahoma, "moj Bog, Alena, ni ga, očeta ni -- in vse
 20 II   |        očeta ni -- in vse odprto! Alena, luč, hitro luč!" ~Ob tem
 21 II   |         klicu je zahrkalo v kotu. Alena je prasknila luč - Trpotec
 22 II   |         iztuhtal boljše, Janez!" ~Alena si je že odlomila peto štručke,
 23 II   |         Janez, sedaj pa poslušaj! Alena gre takoj k Smrekarju!" ~"
 24 II   |           pravi kmet. Jejhata no, Alena, kakšen je bil, ko sva prišli,
 25 II   |       lepo živino!" je pripomnila Alena. ~"I živina, živina, saj
 26 II   |          drugega!" ~"Kaj pa fant, Alena," je zasukal Trpotec pogovor
 27 II   |         ne razumejo. Če bi prišla Alena za deklo, naj bi jo vedla
 28 II   |         kosilom!" ~"Povej, povej, Alena!" ~Obe sta se zasmejali. ~
 29 II   |       učiteljica," je nadaljevala Alena. ~"Kajne, saj nekaj že znaš,
 30 II   |         se postavlja na glavo!" ~"Alena, hudo delo bo!" ~"Še mar
 31 II   |     pritrdila hčeri. ~"Prav imaš, Alena. Preveč se nič nikar ne
 32 II   |    dvignila kozarec: "Na zdravje, Alena! Nič se ne boj! Le nobel!
 33 II   |       opazila in osupnila. ~Ko je Alena nesla kozarce in krožnike
 34 III  |           je bil dan razburjenja. Alena je prepevala in se smejala,
 35 III  |        žalost stisnila vsa srca. ~Alena ni prepevala. Zasmejala
 36 III  |         in iskreno, da je planila Alena k njej, se je oklenila in
 37 III  |        Bog, ta ura!" ~Tedaj se je Alena iztrgala iz materinega objema,
 38 III  |          odpeljal s kolodvora, je Alena slonela ob oknu in videla,
 39 III  |         pozdravljala iz daljave. ~Alena je zaprla okno in se stisnila
 40 III  |            je zmagala mladost, in Alena se je veselo zasmejala. ~"
 41 III  |        kriknila na voz: Le nobel, Alena! In nič bi se ne razjokala.
 42 III  |         ni dodobra ustavil, ko je Alena skočila na tla vesela kot
 43 III  |            Ivan Brest, filozof." ~Alena se je samo nekoliko okrenila
 44 III  |           materin glas: Le nobel, Alena! in je zato takoj poskusila
 45 III  |     pozdravim prvi." ~"Poznate?"  Alena se je obrnila proti njemu. ~"
 46 III  |         da je bila kar očarana!" ~Alena je bila še preveč otrok,
 47 III  |          od tam, gospod doktor!" ~Alena se je obrnila proti njemu
 48 III  |          okusne gnjati!" ~"Jaz -" Alena je trdo poudarila to besedico, "
 49 III  |           Na svidenje o božiču!" ~Alena mu je segla v roko, Brest
 50 III  |         za vozom iz dalje odkril, Alena se pa ni ozrla. ~"Nekaj
 51 III  |         razjezil nad to sodbo, in Alena je stopila predenj ponosna,
 52 III  |  Smrekarjev voz -- z Aleno. ~Tudi Alena je pomislila na Bresta,
 53 III  |           v jesenskem miru, se je Alena kar ni mogla veseliti. Njene
 54 IV   |           dovolj zgodaj zjutraj. ~Alena se ga je prestrašila, da
 55 IV   |    sramovali pametnega človeka!" ~Alena se je obrnila proti njemu
 56 IV   |   razodevati, jo bom pa vendarle. Alena, zapomnite si tole: Odslej
 57 IV   |          Zapomnim si, zapomnim." ~Alena ni vedela, da mehanično
 58 IV   |     koraki, da se je pod tresel. ~Alena je za trenutek obstala in
 59 IV   |     prezira vse -- razen denarja. Alena je občutila šele sedaj ost,
 60 IV   |     slišala žvižganje iz kuhinje. Alena si je pa zapela pesem in
 61 IV   |           priden, ne, sicer pa." ~Alena mu je zažugala z roko in
 62 IV   |         osle. ~"Ti!" je topotnila Alena z nogo in nagubančila čelo
 63 IV   |        njemu. ~"Torej poslušaj!" ~Alena se je živo domislila šole
 64 IV   |          se spreletavali golobje. Alena pa je govorila navdušeno,
 65 IV   |          toliko veselja, da se je Alena zgrozila nad svojo pusto
 66 IV   |          enkrat! Zdaj poslušam!" ~Alena je začela še enkrat, toda
 67 IV   |          šel k ovčkam na travnik, Alena v sobo, da se pripravi za
 68 IV   |        pripravi za obiske. ~Ko je Alena v poštnem uradu potrkala
 69 IV   |     pregrajo, zadirčno, nervozno. Alena je zaničljivo namrdnila
 70 IV   |         Kam pa tiščite? Kaj je?" ~Alena je stopila od kljuke do
 71 IV   |   dovolite, da se vam predstavim: Alena Trpotec, domača učiteljica
 72 IV   |   Smrekarjevih." ~"Aah -- gospica Alena -- a -- kako me veseli!" ~
 73 IV   |           odprla, in še preden je Alena videla njen obraz, je zašepetala
 74 IV   |    ščipalnika pogledala v strop. ~Alena je motrila petintridesetletno
 75 IV   |         Original je pravzaprav!"  Alena se je zvonko zasmejala,
 76 IV   |          pri meni! Nikoli miru." ~Alena je vstala. "Da vas ne bom
 77 IV   |    Mladost ima dosti častilcev!" ~Alena je pogledala podpis in rahlo
 78 IV   |           zahreščal uradni glas. ~Alena je brala razglednico: "Moj
 79 IV   |           v vas. Náte cigarete!" ~Alena si je prižgala in ob prvem
 80 IV   |        Čudili se boste!" ~Mara in Alena sta stopili v Minkino stanovanje. ~"
 81 IV   | stanovanje. ~"Najina koleginja -- Alena, naš socialist -- Minka!" ~"
 82 IV   |       skvaril dekleta! Pomislite, Alena, kaj neki ima Minka od tega?
 83 IV   |           me briga!" ~"Gospodična Alena, ne verujte vsega! Mara
 84 IV   |          Saj je njegova pisava!" ~Alena je bila vidno v zadregi,
 85 IV   |   pretreslo. To sta občutili obe, Alena in Mara. Umaknili sta se
 86 V    |           terana. ~"Dobro. Kajne, Alena, da sem bil priden?" ~"Je
 87 V    |           so visele od nje. ~Tudi Alena se je ozrla tja, zagledala
 88 V    |           in se šel v kot kujat. ~Alena je stopila k njemu. ~"Ne
 89 V    |           in zbežal skozi vrata. ~Alena se je kmalu vrnila iz Viktorjeve
 90 V    |        Aleni: ~"Ta bo tič, kaj?" ~Alena ni nič odgovorila. ~Štefan
 91 V    |     terana in si primaknil čaj. ~"Alena, nekaj pisem bi mi pisali,
 92 V    |       slovenskih besedi. Kadar je Alena prekinila in skromno vprašala,
 93 V    |    Vstopil je človek, da se ga je Alena prestrašila. Imel je mozoljast
 94 V    |       klobuka ni snel. Da je bila Alena sama v sobi, bi bila od
 95 V    |         da ne bom motila, jeli?" ~Alena je vprašala kakor strahoma. ~"
 96 V    |         naše in ostane med nami. ~Alena se je primaknila h gospe,
 97 V    |          potem naj se pripravi!" ~Alena se ni mogla zmagati in je
 98 V    |    vtikajte se vmes! To pa rečem: Alena, vi zvedite to stvar od
 99 V    |          tiho pa naglo odšla tudi Alena. Niti lahko noč ni rekla. ~
100 VI   |         je stopila v njegovo sobo Alena, namenjena do Viktorja. ~"
101 VI   |  odgovoril. ~"Kmet," je pomislila Alena in šla hitro mimo njega. ~
102 VI   |         in gleda na staro uro... ~Alena je vztrepetala ob teh mislih.
103 VI   |          tu pa je tako hladno... ~Alena se je pogreznila v misli,
104 VI   |         Čul se je udarec po mizi. Alena je planila s stola, se nagnila
105 VI   |         in sedel na posteljico. ~"Alena, nocoj sem prodajal ovčke,
106 VI   |         razmetane obleke po sobi. Alena mu je pomagala, ko se je
107 VI   |      prihajale iz sosednje sobe. ~Alena je nalašč govorila kaj glasno,
108 VI   |           obmolknil, je razločila Alena čisto jasno Smrekarjeve
109 VI   |     strahoma nekaj zagrčal, česar Alena ni razumela. ~Smrekar je
110 VI   |      zopet, a, seveda, mladina." ~Alena je od daleč spoznala očetovo
111 VI   |   gospodična!" je hitela k vratom Alena in odhajala z očetovim pismom. ~"
112 VI   |          svidenje!" ~Za ograjo je Alena med drugimi ljudmi, ki so
113 VI   |           vanjo levo Jokovo oko. ~Alena se ga je prestrašila, da
114 VII  |                             VII.  Alena je hitela proti vasi. Potoma
115 VII  |   razodela takoj materino roko in Alena je zganila list na pragu,
116 VII  |          te pohvale!" ~"Zabava?"  Alena je skomizgnila z rameni. ~"
117 VII  |         kakor dolgočasni tedni." ~Alena bi bila najrašji priznala,
118 VII  |              Za srce," je povzela Alena s skoro žalostnim glasom. ~
119 VII  |      Smrekarja ni bilo pri obedu. Alena nalašč ni vprašala, kje
120 VII  |         vem, dobro vem. Ne veste, Alena, kako je takole kupčijsko
121 VII  |         in ga ni bilo do večerje. Alena se je oprostila, da mora
122 VII  |       grčanje, kakor Jokov smeh. ~Alena je potegnila odejo čez glavo. ~
123 VIII |        Tisto dopoldne, ko je bila Alena pri Erni, je tičal za pregrajo
124 VIII |          pijan zagrčal. ~Tedaj je Alena plašna potegnila odejo čez
125 IX   |         priboril do cilja. ~Ko je Alena zjutraj odprla okno, je
126 IX   |       rumenega jesenskega gozda. ~Alena je obstala pri oknu. Zaradi
127 IX   |         lisica, ko ga ima rada." ~Alena je odšla na pošto, da je
128 IX   |          nič naučila," je omenila Alena, dasi ji je bil Viktorjev
129 IX   |          z njo v hlev po ovčke. ~"Alena, ob štirih bodita doma!
130 IX   |           Aleno. ~Ob štirih se je Alena oglasila v pisarni. Smrekar
131 IX   |     pozabil, kaj čakam. Sedite!" ~Alena je sedla k pisalniku, si
132 IX   |          daljša pisma je napisala Alena. ~"Še tole," je rekel Smrekar, "
133 IX   |     napišite: Gospa Strniška -." ~Alena je pisala in nobena misel
134 IX   |           ne trudite sem." ~Ko je Alena zapisala, se je ozrla v
135 IX   |          podpišite -- Strniško!" ~Alena je že zastavila pero, ki
136 IX   |           zakriti razburjenosti. ~Alena je odložila pero, ga pravzaprav
137 IX   |         pogledom, pred katerim je Alena vztrepetala. ~"Da to ni
138 IX   |        redi!" ~"Gospod Smrekar!" ~Alena je kriknila, čelo se ji
139 IX   |      Gospod Smrekar," je ponovila Alena, "jaz sem že povedala, da
140 IX   |              Vi ste -- vi ste -." Alena je težko dihala, besede
141 IX   |              Slepar!" je kriknila Alena in solze so ji stopile v
142 IX   |          z divjim pogledom, da je Alena onemogla in se sesedla na
143 X    |                      X. ~Ko se je Alena pod težo Smrekarjeve grožnje
144 X    |         je najbolje," je dvignila Alena glavo in se ozrla vsa objokana
145 X    |             Dobro uro je preždela Alena sama, preden se je toliko
146 X    |           dalje in razmišljal... ~Alena je ležala tedaj na postelji
147 X    |  razburjenih misli utihnil še ta. Alena je zaspala. ~Tiha noč je
148 X    |             Ko je drugi dan sedla Alena k obedu, ji je bilo tesno
149 X    |           je poskušala ugovarjati Alena. ~"Res je," ji je pomagala
150 X    |       krožnike, da ga ni zadržala Alena. ~"Tako je! Fant bodi, Viktor,
151 X    |         prijel za kozarec in pil, Alena je pogledala Viktorja, ki
152 X    |          ko je spravljala z mize. Alena se je ozrla vanjo. V besedi
153 X    |          bila resnična skrb, toda Alena ni mogla verjeti, ker ni
154 X    |    povelja poslom. Ko je vstopila Alena, je premolknil, jo gospodarski
155 X    |          je bil še vedno užaljen, Alena pa kaj malo razpoložena
156 XI   |           so se napotile popoldne Alena, Minka in Mara proti Marevževcu.
157 XI   |          Previdno jih je izvabila Alena na sprehod, ne da bi katera
158 XI   |         Ah, krasen poklic, kajne, Alena!" ~"Je res več bridkosti
159 XI   |        mene zanimajo!" je prosila Alena. ~"Najprej predlagam, da
160 XI   |       Minka. "Sedaj pa moj načrt, Alena! Mara ga itak ne bo poslušala." ~"
161 XI   |   perdeluje se krompir nar bolji! Alena, ne pohujšaj se nad socialistom!"  "
162 XI   |           revni vaški učitelj!" ~"Alena, Minka že pridiguje! Sedaj
163 XI   |   Strniške," je prva spregovorila Alena. ~"Agent," je omenila malomarno
164 XI   |      zardela, da je takoj opazila Alena. Ali čutila je tudi sama,
165 XI   |   dijakovega prihoda sila odveč. ~Alena in Mara sta se ob Minkini
166 XI   |       sodimo," ga je opravičevala Alena. "Bržkone ima vzrok, da
167 XI   |      vremena," mu je pojasnjevala Alena. ~"Do Marevževca? Potem
168 XI   |        dobila pisma?" je vprašala Alena tako naglo in razmišljeno,
169 XIII |   zategnjeno. ~"Ah, ta Smrekar!" ~Alena je obrnila glavo proti steni,
170 XIII |        izpod stropa. ~"Gospodična Alena, kaj vam je! Iz vaše besede
171 XIII |           Če zveni, ni zlagana!" ~Alena je še vedno upirala pogled
172 XIII |         iskal primernega izraza. ~Alena se je naglo okrenila in
173 XIII |           mirno počivala na mizi. Alena je ni umaknila. ~"Gospodična,
174 XIII |      zaupajte mi, kar vas tare." ~Alena ga je motrila s pogledom
175 XIII |              Kakor bi odsekal, je Alena pretrgala molk in mu zastavila
176 XIII |         otrl brke in jih nasukal. Alena je z žarečimi očmi gledala
177 XIII |   nasmehnil in segel po kozarcu. ~Alena je vneto odgovorila: ~"Gospod
178 XIII |        enkrat otrl okrog ustnic. ~Alena je dvignila glavo, nagubala
179 XIII |          zavest," ga je prekinila Alena osorno. Brest jo je miril,
180 XIII |              Potrpite, gospodična Alena! Jaz bi takole razsodil:
181 XIII |        pričel dremati. Zato ga je Alena predramila in ga spremila
182 XIII |      truden, ter šel takoj spat. ~Alena je spremila Bresta s Smrekarico
183 XIII |      krasen večer!" je vzkliknila Alena in stopila iz veže. "Nocoj
184 XIII |          je poklonil Ivan Aleni. ~Alena se je ozrla na gospodinjo,
185 XIII |          je stopila v spalnico. ~"Alena je šla z Brestom na sprehod.
186 XIII |          okrog vratu in zamižal. ~Alena je hodila tako naglo, da
187 XIII |        kaj pogovarjala. Tamkaj je Alena obstala. ~"Kajne, kako sem
188 XIII |               Družba je trinog." ~Alena je pomolčala in zrla v Bresta.
189 XIII |          teži pri Smrekarjevih." ~Alena se je nenadoma spet ustavila
190 XIII |           se je prestrašil, da je Alena zapazila spremembo na njegovem
191 XIII |   poklicalo iz sanj. ~"Gospodična Alena, vi niste krivični Smrekarju!" ~
192 XIII |          in se ne menite za to." ~Alena je vzdihnila, kakor bi se
193 XIV  |           ga!" je hitro dostavila Alena. ~"Velja! Na svidenje!" ~
194 XIV  |             Velja! Na svidenje!" ~Alena je odšla proti Smrekarju,
195 XIV  |           ogorek cigarete v peč. ~Alena od onega večera ni več videla
196 XIV  |          Že luč!" sta se začudili Alena in Minka, ko sta hkrati
197 XIV  |     zakurila je! Poglej, Minka!" ~Alena je stopila k peči in si
198 XIV  |          Eks, dekleta!" ~Minka in Alena sta se obotavljali. ~"Izpijta,
199 XIV  |               Sem. Nič se ne boj, Alena; tvoj fant gotovo pride!" ~"
200 XIV  |          gotovo pride!" ~"Mara!"  Alena jo je osorno pogledala,
201 XIV  |        pogledala izza cigarete. ~"Alena, le navadi se Mare, tega
202 XIV  |         stropu. ~"Nič se ne jezi, Alena! Kaj ne bi bila to dostojna
203 XIV  |       bila to dostojna partija?" ~Alena je bila nekoliko v zadregi,
204 XIV  |         spregovorila Minka, ko je Alena segla po cigareti. "Toda
205 XIV  |         Žal, če sem vas zmotil." ~Alena je bila nekoliko zmedena
206 XIV  |          Živio in konec debate!" ~Alena je naglo prijela za čašo
207 XIV  |           pomagala Mari. Brest in Alena sta često započela pogovor
208 XIV  |            No, dajta!" je prosila Alena. ~"Gospod Brest je vendar
209 XIV  |       jutri bom hripava. Oprosti, Alena." ~Mara je še enkrat z rahlim
210 XIV  |           bo ujedel! Lahko noč!" ~Alena je odšla izpred šole, Mara
211 XIV  |         preveč krivično za vas." ~Alena ga je pogledala. ~Roki sta
212 XIV  |           sta se strnili v slovo, Alena je občutila, kako krepko
213 XV   |                              XV. ~Alena je prejela od doma že tretje
214 XV   |        hranil in odgajal otroka. ~Alena je opazovala ta prst in
215 XV   |       čajni večeri, a - seveda!" ~Alena je bila zbegana in ni prenesla
216 XV   |      hudomušno pomežiknila, da je Alena zardela in se silno razveselila
217 XV   |      svidenje, gospodična Erna!" ~Alena ni utegnila seči po roki,
218 XV   |          Mara tudi!" je pomislila Alena, ker ji je Mara hladno odzdravila
219 XV   |          se umaknila. ~"Kam greš, Alena?" ~Alena je skomizgnila
220 XV   |    umaknila. ~"Kam greš, Alena?" ~Alena je skomizgnila z rameni. ~"
221 XV   |              Grem," je odgovorila Alena in se stisnila k Minki kakor
222 XV   | dobrohotno v žareče oči, da se je Alena razveselila. ~"Ah!" je vzdihnila
223 XV   |  razveselila. ~"Ah!" je vzdihnila Alena. ~Obe sta potem molčali.
224 XV   |          je spregovorila Minka: ~"Alena, razodeni mi, kaj ti je.
225 XV   |        nekaj trenutkov molčali. ~"Alena," je spregovorila Minka
226 XV   |           ne storiš!" ~"Storim!"  Alena je korakoma udarila z nogo
227 XV   |      prodirala vprašujoče v dušo, Alena ni vzdržala pogleda. Nervozno
228 XV   |        sijala z obraza. ~"Minka!" Alena je gledala predse na cesto,
229 XV   |     Ljubezen jih nima, je slepa." Alena je izmaknila Minki roko
230 XV   |           prijela vnovič za roko. Alena ji je dovolila in gledala
231 XV   |               Zakaj?" je vprašala Alena in sklonila glavo ter pogledala
232 XV   |         odtod tvoj socializem!" ~"Alena!"  Minka je izpustila njeno
233 XV   |           licih ji je utripalo. ~"Alena, odpuščam ti to žaljenje,
234 XV   |           ker sem sama iz sebe!" ~Alena se je šele sedaj zavedela
235 XV   |          ne bi slišala prošnje. ~"Alena! Pomni! Žal mi je tvojega
236 XV   |      zvesti čuvaj in ju oblajal. ~Alena se je prestrašila psa in
237 XV   |         Strniška, ko ga je hotela Alena pobrati. ~"To je tisto,
238 XV   |           ni hudobna roka vmes!" ~Alena je stežka prikrivala, kako
239 XV   |         priporočeno?" je vprašala Alena. Ko bi bila Minka kaj slutila,
240 XV   |           opazila na glasu, da je Alena vsa preplašena. ~"Menda
241 XV   |       Pojdiva, Minka," je prosila Alena, ki se je tresla po vsem
242 XVI  |                       XVI.  Ko je Alena prišla domov, je videla
243 XVI  |         proti Smrekarjevemu domu. Alena se je umaknila od okna,
244 XVI  |       terno! To je dobro! Ni res, Alena?" ~Alena se je sklanjala
245 XVI  |           dobro! Ni res, Alena?" ~Alena se je sklanjala nad krožnik
246 XVI  |             Izvrstno! Izvrstno!" ~Alena ni čakala konca večerje
247 XVI  |          Groza me je te samote!" ~Alena je izgovorila polglasno
248 XVI  |   pogreznil v zemljo. Spočetka je Alena še prisluškovala, kdaj začne
249 XVI  |             Ob takih urah je bila Alena tako potrta, da ji je shujšalo
250 XVI  |         Aleno, mi gremo naprej!" ~Alena je zadnja stopila k Minki. ~"
251 XVI  |           povabljen k Smrekarju. ~Alena, vsa prevzeta od tega večera,
252 XVI  |         bi ne bil za to." ~"Ne?"  Alena ga je z zategnjenim poudarkom
253 XVI  |          dotaknile belega vratu. ~Alena je vztrepetala in mu umaknila
254 XVI  |        sila malobesedni. Brest in Alena sta bila še tako pod vtisom
255 XVI  |           pritrdili Smrekarica in Alena. ~"Torej ste res tako kratkovidni
256 XVI  |          v dušku kozarec črnine. ~Alena je jecljaje skušala ugovarjati,
257 XVII |          po Miklavževem večeru je Alena preživela v resnični muki.
258 XVII |        zakaj sem tako nesrečna!" ~Alena je stisnila glavo v dlan,
259 XVII |         preteklo pol tedna, da se Alena ni ganila iz sobe. Edino
260 XVII |         vprašal: "Kje tiči Brest, Alena? Ali nič ne veste?" ~Alena
261 XVII |        Alena? Ali nič ne veste?" ~Alena je čutila, da je zardela,
262 XVII |         me briga Brest!" ~Tako je Alena pikro zavrnila gospodarja
263 XVII |           prostor -- in ko je šla Alena tik njega, je zagodrnjal: ~"
264 XVII |             Ali se bojite, kaj?" ~Alena se je okrenila, ga srdito
265 XVII |       koreninica, hudirja, kaj?" ~Alena je vzdrhtela in se tesneje
266 XVII |   postavil nazaj v gaz in odšel. ~Alena je bila kakor okorela od
267 XVII |     gospodična! Kako ste dobri!" ~Alena je obstala za vrati. ~Minka
268 XVII |             Takrat se je oglasila Alena izza vrat, kjer je še vedno
269 XVII |           pobrala smrt." ~Vtem je Alena potrkala na Brestova vrata
270 XVII |         je opozoril vrh stopnic. ~Alena se je ozrla. ~"Silno rada
271 XVII |  zdravnika. ~Nato sta se Brest in Alena poslovila in krenila proti
272 XVII |   razodeli, kakor vam je želja." ~Alena se je za hip ustavila in
273 XVII |           ne, da bi vas kdo -- o, Alena, jaz nekaj slutim. Povejte
274 XVII |          roko in se ustavil. Tudi Alena se je ustavila in ga pogledala
275 XVII |           roko in gazil po snegu. Alena mu je razodela mešetarjevo
276 XVII |    zamamljen. Stisnil ji je roko, Alena je pustila svojo kakor brezčutna
277 XVII |        katerim je baje gospodična Alena nekaj v zvezi?" ~Na to vprašanje
278 XVII |       Brest ni vedel, ali ga vara Alena ali Smrekar. ~"Ne zamerite,
279 XVII |         pripetilo. Mešetar Jok in Alena..." ~Brest je opisal in
280 XVII |         pa ne vemo o tem ničesar. Alena pa pravzaprav ni naša, torej
281 XVII |           še nekar bi rad zvedel. Alena je vendar pisala naslov
282 XVII |             Kako je?" je vprašala Alena Bresta, ko je vstopil. Videla
283 XVII |          oči so čudovito žarele. ~Alena je skomizgnila z rameni. ~"
284 XVII |         se je pri vratih ozrl, je Alena gledala za njim in mu zamahnila
285 XVIII|           K večeru je prišla tudi Alena, ki je vsa ogorčena šele
286 XVIII|         prosveta našega naroda!" ~Alena je sredi razigrane družbe
287 XVIII|        dosti strupenim odgovorom. Alena je vzdržala pogled in se
288 XVIII|        potrkal s prstom na čelo. ~Alena je vztrepetala kakor topolov
289 XIX  |         okorne številke v notes. ~Alena je šla še pred poukom na
290 XIX  |       samo sanje?" je premišljala Alena. ~V noči pobledelo lice
291 XIX  |          žagi. Pravzaprav je bila Alena vesela, da ga ni bilo pri
292 XIX  |         In tako se je zgodilo, da Alena po obedu ni odpovedala službe,
293 XIX  |       brez živcev in brez srca?" ~Alena je vrgla pelerino na posteljo
294 XIX  |          stol, tesno poleg sebe. ~Alena je molčala, potem globoko
295 XIX  |          mi! Bodi odkritosrčna!" ~Alena se je ozrla v Minkine oči,
296 XIX  |          si to že komu zaupala?" ~Alena je zardela. ~"Sem."  "Komu?"  "
297 XIX  |          ob priliki, je rekel." ~"Alena, veruj mi, Brest ni mož,
298 XIX  |               Bom," je odgovorila Alena, kakor odgovori otrok materi. ~
299 XIX  |           trditev zelo slovesno. ~Alena se je razveselila: ~"Ah,
300 XIX  |         ji je šinila kri v lica. ~Alena je zrla nanjo kakor na vzvišeno
301 XIX  |          ti si ideal," je pričela Alena ponižno. "Do tega se jaz
302 XIX  |          mater. Ali me spremiš?" ~Alena je takoj vstala in se odpravila
303 XIX  |         tudi, kajne?" je vprašala Alena, da je sploh kaj spregovorila. ~"
304 XIX  |          ljubi dan tiči zgoraj." ~Alena je takoj odšla, Minka se
305 XIX  |     pričakoval. ~"Kako me veseli, Alena! Slutil sem, da pridete!" ~"
306 XIX  |         se tudi nihče ne zmeni!" ~Alena je povesila glavo, da ni
307 XIX  |           ob tem grenkem kruhu." ~Alena je dvignila glavo in mu
308 XIX  |        zavedel sam in se zavedela Alena, so se dotaknile njegove
309 XIX  |      odstopila za korak vsaksebi. Alena je iskala besede -- nerazločna
310 XX   |           neumnost! -- Ko bi bila Alena rafinirana ženska -- ba --
311 XX   |         mu je, da stopa pred njim Alena. Toda nje ni bilo, pač pa
312 XX   |    obednico pojdite; morda je tam Alena in Viktor. Jaz pridem takoj!" ~
313 XX   |  podobicami, ob katerih je sedela Alena in jih izrezljavala s škarjami. ~"
314 XX   |          Brest je odlagal klobuk, Alena mu je primikala stol k mizi. ~"
315 XX   |        Kje je ranjeni pastirec?" ~Alena mu je ponudila škarje in
316 XX   |         se je hudomušno namuznil, Alena je sklonila glavo niže,
317 XX   |           tega se drži!" ~"Vidiš, Alena, ate tudi tako pravi. Živina
318 XX   |              Viktor!" je kriknila Alena, da se je otrok preplašil.
319 XX   |      utihnil, ker je videl, da je Alena užaljena. ~"Jezuščka niso
320 XX   |           sam reži, na!" ~Tako je Alena odgovorila na Brestovo vprašanje
321 XX   |    dvignil klobuk in pozdravljal. Alena se je ozrla in spoznala
322 XX   |          se moti," je razmišljala Alena. "Kako je dober! Ti večeri,
323 XX   |         kam se pelje. ~"Le nobel, Alena!" se je domislila materinega
324 XX   |         tistega neumnega pisma." ~Alena je vztrepetala. ~"In kako
325 XX   |         žveplenkami v telovniku. ~Alena je prebledela. ~"Kdo so
326 XX   |    Pismonoša je splezal na kozla, Alena je gledala za sanmi, torbica
327 XX   |       kjer se oddajajo vozovnice. Alena se je zdramila. ~"Gospodična,
328 XX   |         na tla. Vlak je zahrumel, Alena ni pobrala desetice. Vsa
329 XX   |         učiteljice, njene znanke. Alena se jih je v resnici prestrašila,
330 XX   |         razburjenosti razveselila Alena. "Kako ti je?" ~"Izborno!
331 XX   |         pa je?" je hitro vprašala Alena, ko je sedla poleg svoje
332 XX   |           veselega pogovora se je Alena mnogo bolj umirila, nego
333 XX   |         hitele iz voza. ~Komaj je Alena stopila na peron, je že
334 XX   |          na južino! Jaz plačam!" ~Alena je potehtala torbico in
335 XX   |         zrcalu v nasprotni steni. Alena je naročila jedi in pijače. ~"
336 XX   |       spet prijel za roko. ~Ko je Alena plačevala, je položila na
337 XX   |      ljubica moja, kakor hočeš." ~Alena se je oklenila očeta za
338 XX   |          je ni! Tedaj je vstopila Alena. Materi je umrl vzdih na
339 XX   |           Baruša. Sredi med njima Alena. Držali so se tesno za roke.
340 XXI  |     obiski pri njih redka izjema. Alena je stopila k vratom in jih
341 XXI  |         opisala obisk v Bukovju. ~Alena je poslušala in se nasmejala
342 XXI  |         pa pojdeš od Smrekarja!" ~Alena se je vsa preplašila. ~"
343 XXI  |         domenila z nadzornikom!" ~Alena je bila tako iznenadena,
344 XXI  |          se plete tista pravda." ~Alena je pobledela. ~"Moj Bog,
345 XXI  |         in jo iskreno poljubila. ~Alena jo je spremila do veže.
346 XXI  |        vstopil mestni pismonoša: "Alena Trpotec?" ~"Da, zame!" Alena
347 XXI  |      Alena Trpotec?" ~"Da, zame!" Alena je segla po listu. ~"Zbogom,"
348 XXI  |           stroj ter naglo odšel. ~Alena je spoznala Brestovo pisavo.
349 XXI  |            je skrbela mati, ko je Alena že v svoji sobi brala Brestovo
350 XXI  |    dolgčas. ~Dvakrat je prečitala Alena pismo, rdečica ji je plula
351 XXI  |       tekle solze, je bila vendar Alena na Silvestrovo pri Smrekarju
352 XXII |            No, odkar je prišla ta Alena, se pricmeri vsak teden
353 XXIII|        Brest v šolo. ~Odkar se je Alena preselila v Minkino sobo,
354 XXIII|           trenutek potrpljenja!" ~Alena je sedela v temi. ~Ko je
355 XXIII|           roko. ~"Saj ne jokam!" ~Alena se ga ni upala pogledati
356 XXIII|              Ah, Ivan," je začela Alena in iskala robca, ker so
357 XXIII|       začel hoditi jezno po sobi. Alena se je borila. ~Naenkrat
358 XXIII|          se, ne govoriva o tem!" ~Alena mu je ponudila stol in sedla
359 XXIII|               Ivan, jaz nikdar!" ~Alena se je ozrla v Bresta s trpljenja
360 XXIII|          kakor od daleč nekje, in Alena je strahoma zaslutila, da
361 XXIII|         duši kesal puhle fraze. ~"Alena, zanimivo je, da si nocoj
362 XXIII|   malomarno skomizgnil z rameni. ~Alena je vzdihnila in si zakrila
363 XXIII|          te pokrepča. Jaz grem!" ~Alena je naglo vstala in umaknila
364 XXIII|           poštena, kajne, Ivan?" ~Alena je videla, da je Bresta
365 XXIII|        Matjažu, da je pobegnil?" ~Alena je prebledela, se ozrla
366 XXIII|          odfrlela pojoč iz sobe. ~Alena je obstala na mestu kakor
367 XXIII|       Prav je naredila učiteljica Alena, da mu je pokazala skoz
368 XXIII|      Naveličal se je in je šel." ~Alena ni o vsem tem zvedela ničesar.
369 XXIII|           pela o zarjaveli Mari. ~Alena se ji je smejala. Toda njen
370 XXIII|            Mara -- pride ura..." ~Alena je čakala ure, da se oglasi
371 XXIII|              Spet so tekli tedni, Alena je verovala in trpela. Vsak
372 XXIII|        njeni duši in ji pila kri. Alena je bledela in v gluhih nočeh
373 XXIII|         je dal priporočeno pismo. Alena je šla za kateder, otroci
374 XXIII|     velespoštovanjem ~Ivan Brest ~Alena je brala prvič, brala drugič.
375 XXIII|         luč v oknih je ugasnila. ~Alena je omedlela. ~Otroci so
376 XXIII|       klicalo na pomoč. ~Ko se je Alena zdramila, je sedela poleg
377 XXIII|          je bilo slabo! Revica!" ~Alena se je nasmehnila. Oko se
378 XXIII|          Nič mi ni! Vstala bom!" ~Alena se je dvignila v postelji,
379 XXIII|           postelji, kjer je spala Alena, vsa bleda, kakor belo pražnje,
380 XXIII|         hladno roko njene glave. ~Alena se je prebudila. Njene oči
381 XXIII|           Kaj ti je, otrok moj?" ~Alena se je trudno nasmehnila
382 XXIII|           na licih, ko je čitala. Alena jo je nepremično motrila
383 XXIII|       težko tehtnico bogate dote. Alena, ne žaluj, on te ni vreden!" ~"
384 XXIII|         po trudni poti za tabo." ~Alena je iztegnila bele roke po