Chapter

 1 XI  |           zorela v koprnenje, ki v Brestu ni iskalo ne častilca ne
 2 XIII|           razburjeno pripovedovati Brestu, kar se je zgodilo zadnje
 3 XIV |         segla po cigareti. "Toda o Brestu si precej mojih misli!" ~"
 4 XIV |           hitro Mara, ki je točila Brestu. ~"Pomislite, zadnja beseda
 5 XV  |         tembolj, če se ti skalí ob Brestu; zakaj on ni mož, ti pa
 6 XVI |   migljajočimi zvezda mi, razodene Brestu, kar jo je tako grozno mučilo. "
 7 XVI |             Nagnila je glavo proti Brestu. On se je zmedel, ko je
 8 XVII| Razmišljala je, kako je omagala ob Brestu, kako ji je klonila glava
 9 XVII|            pravdi, hrepenela je po Brestu -- in se ga bala in ga zaničevala,
10 XVII|          račun seštel, je zaklical Brestu, katerega je po glasu spoznal,
11 XVII|         pridem!" ~Smrekar je odprl Brestu vrata v obednico, sam se
12 XIX |        zardela. ~"Sem."  "Komu?"  "Brestu!"  Minka je šla po sobi
13 XX  |       vnovič smejati in je govoril Brestu, da sin ni razumel in slišal,