Chapter

  1 I    |              da zbolim." ~In zares, ko se je zadnjikrat tiskalo
  2 I    |       takole loviti kruha po svetu. Ko bi mogel dati človek Aleni
  3 I    |        nasprotje je nastalo v sobi, ko je stopila živahna hčerka
  4 I    |          jutro je praznovalo dekle, ko z gredice zakipi cvetje,
  5 I    |        segla po pisani čaši strupa, ko bi ji jo ponudil vesel smehljaj.
  6 I    |       dovoljeno -- in je vse lepo. ~Ko je pa videla, da s tem pri
  7 I    |    spominjala se je svoje mladosti, ko je kot lepa hišna bojevala
  8 I    |         Ampak zasebna služba je to. Ko bi stopila še enkrat do
  9 I    |            med tiste umazane kmete, ko vse diši po gnoju, po kravah,
 10 I    |           diši po gnoju, po kravah, ko ni izobraženega človeka
 11 I    |      ovlažile. ~Alena se je v hipu, ko je rezko izgovorila to besedo,
 12 I    |            mladost, se ji je zdelo, ko so drseli Alenini kostanjevi,
 13 I    |          tako mi je prišlo v glavo, ko sem ga slišala!" ~"Ah, nikar
 14 I    |          imena. ~"In sedaj spet to! Ko vendar dobro veš, da se
 15 I    |             tega mož ni bil vajen. ~Ko je Alena slišala ta nenavadno
 16 I    |           Jutri gremo!" ~"Že jutri? Ko bi pojutrišnjem..." je spregovorila
 17 I    |            nenadoma zaskrbelo moža, ko je pomislil na ta po njegovi
 18 I    |             v svojo skromno sobico. Ko so se že vrata za njo zaprla,
 19 I    |      nepričakovane sile in opravke. Ko je nabral nekaj kronic v
 20 I    |          njena kot moja -- naj le.  Ko je razpostavil kronice v
 21 I    |            jih!" ~Oči so mu žarele, ko je s tresočim se prstom
 22 I    |             pregledal izdano vsoto. Ko je izginila zadnja krona
 23 I    |         Verjameš, da me je sedajle, ko natančno premišljam, za
 24 I    |           strada, da odredi otroka. Ko je za kaj, ti pa kažejo
 25 I    |   obmolknila in iskala rute v žepu. Ko si je obrisala oči, je globoko
 26 I    |               v lepi, pisani svet. ~Ko je stala pred zrcalom in
 27 II   |        tistega dne pri Zlati racki, ko sta žena in hči iskali službe
 28 II   |            da so stale kot le kaj. ~Ko se je ogledal v zrcalu,
 29 II   |        skrbno pozaklenil in odšel. ~Ko je odkosil, si je po cvičku
 30 II   |             krepčamo in pomenimo." ~Ko je dovršil delo ob mizi,
 31 II   |          Celo tedaj se ni prebudil, ko so zacvrkale deske pred
 32 II   |         zacvrkale deske pred vrati, ko so se ta veselo odprla in
 33 II   |          začudil in se razveselil. ~Ko bi bilo sedajle vse po stari
 34 II   |           no, Alena, kakšen je bil, ko sva prišli, kajne?" ~Obe
 35 II   |             Rokavico mi je osmolil, ko mi je segel v roke, da ne
 36 II   |         Pomisli, Janez, med obedom, ko so tuji ljudje pri mizi,
 37 II   |        Baruša opazila in osupnila. ~Ko je Alena nesla kozarce in
 38 III  |            težkim pričakovanjem. In ko pride, v hrepenenju dočakana,
 39 III  |              v hrepenenju dočakana, ko zamahne meč časa v rodbino
 40 III  |             tonejo v bridkosti. ~In ko je udarila tista ura v Trpotčevi
 41 III  |   izpraznila skodelico in mimo nje, ko jo je nagnila, sta pritekli
 42 III  |           in se bridko razjokal. - ~Ko je vlak pretegnil in klopotaje
 43 III  |          življenju se popelje tako! Ko bi jo srečala na cesti zdajle
 44 III  |           se še ni dodobra ustavil, ko je Alena skočila na tla
 45 III  |           mladenič pozorno motril. ~Ko je stopila k vozu, jo je
 46 III  |       izredna čast, da vas na potu, ko greste v službo v mojo rodno
 47 III  |             Tako je razsodil Brest, ko se je kočija skrila za ovinkom,
 48 III  |         oklevanju je dočakal vlaka. Ko je vstopil, ga je gnalo
 49 III  |             je pomislila na Bresta, ko je bila sama. Toda spomin
 50 III  |         premalo odločno ugovarjala, ko se je Brest pravzaprav norčeval
 51 III  |      prevzel hipoma čuden strah. In ko je hlapec na kozlu s hripavim
 52 III  |         prenehal pa je sredi verza, ko je videl Alenino preplašeno
 53 IV   |             padle zalasnice iz rok, ko jih je pred zrcalom zatikala
 54 IV   |        žalitve v njegovih besedah. ~Ko je odprla vrata, je še slišala
 55 IV   |             se pripravi za obiske. ~Ko je Alena v poštnem uradu
 56 IV   |             domovina. Ivan Brest." ~Ko je pogledala podpis, je
 57 IV   |        pusti svet!" ~"Ali pa tedaj, ko se naučim ženine delati. -" ~"
 58 V    |           Tako je vprašal sina oče, ko si je po večerji nalival
 59 V    |            čaja!" je prosil Viktor, ko je opazil, da zanj ni posodice
 60 V    |         imamo kaj pametnega pisati. Ko boste pisali fantu zaljubljene
 61 V    |          svoje! Sedaj -- po moje!" ~Ko je pisala naslove, so se
 62 V    |             se je tembolj začudila, ko sta Smrekarja oba hkrati
 63 V    |             rajši več nego manj." ~"Ko bi ga še enkrat poprijel?" ~"
 64 V    |        razdražen. ~"Jok, govori!" ~"Ko sva midva odšla zadnjič,
 65 V    |           ji je klonila na mizo... ~Ko se je prebudila iz težke
 66 VI   |      začudil z zategnjenim "aha-a", ko je zagrabil naročje stelje
 67 VI   |            da ga je kuhala vročica. Ko je odbilo tri po polnoči,
 68 VI   |             dve strani je presodil, ko mu je roka sama od sebe
 69 VI   |           ozreti se ni upal v okna, ko je stopal mimo hiš. Pa dasi
 70 VI   |             še tiše vrnila iz nje. ~Ko je prišla tretjič, mu je
 71 VI   |           na vročo glavo. ~"Štefan, ko bi malo kave, ves truden
 72 VI   |          malo kave, ves truden boš, ko spiš takole." ~Smrekar je
 73 VI   |        katerim ga je svarila žena. ~Ko mu je dahnilo hladno jutro
 74 VI   |          Ha-ha-ha," se je zasmejal, ko je brodil z žličico po kavi. "
 75 VI   |          vem, da pride. Ob devetih, ko bom na trgu, ga dobiš." ~
 76 VI   |            nisem?" si je očitala. ~"Ko bi sedajle mogla poklekniti
 77 VI   |           popravim plahto krog nog! Ko bi mogla!" ~Zdelo se ji
 78 VI   |         sobi. Alena mu je pomagala, ko se je oblačil. ~Všeč ji
 79 VI   |           zanimanje za to spletko. ~Ko je deček stopil k umivalniku
 80 VI   |             z roko. Ne, ni tak!" - ~Ko je Smrekar odposlal mešetarja
 81 VI   |             tega -- petnajst let -- ko je prišel v ta kraj. Vse
 82 VI   |            v dolini. Pa prav sedaj, ko bi ne bilo treba več loviti
 83 VI   |         loviti dobička po vinarjih, ko zmore, da zagrabi tisočake,
 84 VI   |           je kaj pisma od staršev. ~Ko pa je izgovorila, je čutila,
 85 VI   |             Aleno je vso prešinilo, ko je zvedela za to pismo.
 86 VI   |           bi tega ne bila prikrila, ko bi ji v tem hipu Erna ne
 87 VI   |            da se ji je tresla roka, ko je prijela za kljuko. ~Od
 88 VI   |           načrt Smrekarju in Joku. ~Ko jo je pa srečal pred hišo
 89 VI   |        kakor tat, je vsa trepetala, ko mu je pogledala v oči. ~"
 90 VII  |          skušali! Pridejo trenutki, ko se vam bo ura vlekla kakor
 91 VII  |         okusila nekaj tega bremena, ko še ni bilo "dobro jutro"
 92 VII  |           koleginja Mara se oddiha, ko se guglje na stolu in kadi
 93 VII  |       Angleški državnik se oddahne, ko gre kopat na svojo pristavo
 94 VII  |             govedo. Jaz se oddiham, ko delam tole, kakor vidite,
 95 VII  |           vanjo kakor v boginjo, in ko tak večer stopi oče na prag,
 96 VII  |          rahlo pobledela. ~"Tako!"  Ko je izginila bledost in ji
 97 VII  |        nesla dvignjeno razglednico. Ko je zagledala Aleno, ji je
 98 VII  |      pridelali krompirja in koruze. Ko so prišli do obdelane njive,
 99 VII  |          Nič posebnega, je mislila. Ko je pa v tihi noči ležalo
100 VII  |     vasovala pri očetu in materi... Ko je upihnila luč, so se oglasile
101 VIII |              VIII.  Tisto dopoldne, ko je bila Alena pri Erni,
102 VIII |            obenem tiščali k okencu, ko se je odprlo. Zadnji je
103 VIII |          pomežikovale proti stropu. Ko jih je zadnjič zaklopil,
104 VIII |            bila voda," je zamrmral, ko je zapiral vratca. "Nič
105 VIII |              Ali si ti za krčmarja, ko sediš brez pijače v krčmi?" ~"
106 VIII |             Stopi no v opalto ponj, ko imaš tako spočite noge.
107 VIII |     natančna! Za frakelj takoj dam, ko pride Martinek!" ~"Ne bodi
108 VIII |       nikjer," je godrnjal mešetar, ko je za dobro uro zapuščal
109 VIII |            docela pošla dremavost. ~Ko je zopet trdo oprl desnico
110 VIII |             z nikomer razgovarjal. ~Ko se je začela dvigati cesta
111 VIII |             listnico in jo spravil. Ko je zapenjal gumb, so se
112 VIII |           lahko zajec pretekel pot, ko bi jaz hotel. In prileglo
113 VIII |             jezik njega, ne mene." ~Ko je tako razmišljal, se je
114 VIII |         težka je bila njegova noga. Ko je pri Smrekarju v temi
115 VIII |           vragom!" ~Tako je bentil, ko je zaslišal koleselj. ~Ko
116 VIII |           ko je zaslišal koleselj. ~Ko je Smrekar zagledal pismo,
117 IX   |                                IX. ~Ko je Smrekar posvetil opitemu
118 IX   |           tamkaj položil v steljo. ~Ko se je vrnil v obednico,
119 IX   |             bi ga videl celo tedaj, ko bi zatisnil oči ali upihnil
120 IX   |              je spregovoril glasno, ko je z nogo zadel ob stol.
121 IX   |             sesuli drobci na mizo. ~Ko se je to zgodilo, se je
122 IX   |       spravil pismo in ga zaklenil. Ko je skril ključ, si je pomel
123 IX   |          trudno priboril do cilja. ~Ko je Alena zjutraj odprla
124 IX   |           skrila z glavo pod odejo, ko je zagrčalo, tako ostudno
125 IX   |          nanj! Pa zabavlja, lisica, ko ga ima rada." ~Alena je
126 IX   |             so sedli takoj k obedu, ko sta se nehala učiti. ~Pri
127 IX   |          Nikar se ne trudite sem." ~Ko je Alena zapisala, se je
128 X    |                                 X. ~Ko se je Alena pod težo Smrekarjeve
129 X    |             neki? Gosposka bolezen! Ko bi le en dan nosila moje
130 X    |     mesečina je svetila skozi okno, ko se je prebudila. Naglo je
131 X    |             je tako silno razburil. Ko ga je gledala mirno v svoji
132 X    |             brez sklepa in načrta. ~Ko je drugi dan sedla Alena
133 X    |            ga je silila mati, "jej, ko ti ni nič sile. Prav je
134 X    |           omenila Aleni Smrekarica, ko je spravljala z mize. Alena
135 X    |             puhlica," je pomislila, ko je lupila jabolko. Zato
136 X    |        glasno dajal povelja poslom. Ko je vstopila Alena, je premolknil,
137 X    |              Kaj se vtičeš med nas, ko nočeš biti naša? Zato se
138 X    |            od jeze ali od žalosti. ~Ko je srečala na poti Viktorjeve
139 X    |           zgodilo nekaj strašnega. ~Ko se je oddihala, da se umiri
140 X    |             je legal mrak na gozd. ~Ko se je vsa razigrana bližala
141 XI   |            v slovo je sijalo sonce, ko so se napotile popoldne
142 XI   |           blato in brozga in megla, ko se zaližemo v sobe kakor
143 XI   |                Jaz se veselim zime! Ko ob takih dneh delam kakor
144 XI   |            oken, to je zame užitek. Ko dovršim delo za Miklavža,
145 XI   |            ali da bi se ubijale me, ko imamo šole že preko grla,
146 XI   |            Strniške niso obiskale. ~Ko so se poslovile pred šolo,
147 XII  |            barantala pri Strniški. ~Ko je Smrekar z mešetarjevo
148 XII  |           odločil. Alenina obsodba, ko mu je, tresoč se od studa
149 XII  |          počaka na preži in takrat, ko bi prišel Taljan, poseže
150 XII  |             v te kraje po kupčiji. ~Ko pa ni bilo nekaj dni nikogar
151 XII  |             dni nikogar iz Trsta in ko je prišel Jok ter mu povedal,
152 XII  |            je sipala kokošim zrnje, ko jo je Jok pozdravil. Ker
153 XII  |        pomežikaval in zbiral misli. Ko je Strniška vrgla zadnjo
154 XII  |            vendar ste dobro čutili, ko sem vas dvakrat sunil pod
155 XII  |           vam danes tole razodenem, ko sva sama." -- Jok se je
156 XII  |           je videl še na cesto. -- "Ko sva sama, vam rečem: Prodajte
157 XII  |         besede. Smrekar bi zdivjal, ko bi zvedel, da sem mu jaz
158 XII  |            Poznal je voz po glasu. ~Ko je Smrekar zagledal Joka,
159 XII  |     malomarno kadil smotko. ~"Mati, ko bi danes naredili. Vidite,
160 XII  |          vino in cvrtje. Prinesi!" ~Ko se je Strniška vrnila, so
161 XII  |       udarila in odjenjala tisočak. Ko so se poslovili, je potegnil
162 XII  |           ganila od mize. ~"Bova!"  Ko sta sedela na vozu, je Smrekar
163 XIII |             Aha," se je razveselil, ko je zasadil vilice v kos
164 XIII |              in zopet skrb in delo! Ko bi jaz samo kmetoval, bi
165 XIII |       odgovorila: ~"Gospod Smrekar, ko bi vas postavil pred šolske
166 XIII |    predramila in ga spremila spat. ~Ko se je vrnila, so stale na
167 XIII |             in s praznimi dovtipi. ~Ko je prisedla še Smrekarica,
168 XIII |     Smrekarico vred do vežnih vrat. Ko so jih odprli, se je vlila
169 XIII |          noč! Veža bo odklenjena." ~Ko se je Smrekarica obrnila
170 XIII |    Smrekarica moža, ki je že ležal, ko je stopila v spalnico. ~"
171 XIII |            bolno roke proti mesecu, ko kipi v vas življenje! Na
172 XIII |           se je zgodilo zadnje dni. Ko je dokončala, se je ustavila
173 XIII |           opazoval in jo občudoval, ko je pripovedovala, ne da
174 XIII |           molčim. Toda, prosim vas, ko nimam nikogar, ako bi bilo
175 XIII |          dvorišče. Brest je slišal, ko so se zaprla vežna vrata
176 XIV  |             Minko in Aleno na punč. Ko sta obe drage volje obljubili
177 XIV  |            domislila: ~"Kaj sodita, ko bi povabila na čajni večer
178 XIV  |          kaj mu more postreči mati, ko je vsa nevedna in nebogljena." ~"
179 XIV  |         čutila, da bi jo bilo sram, ko bi stopil prednjo in bi
180 XIV  |            začudili Alena in Minka, ko sta hkrati vstopili. ~"Saj
181 XIV  |             bo kaj ognja v žilah!" ~Ko sta izpili, so zapečatile
182 XIV  |              je spregovorila Minka, ko je Alena segla po cigareti. "
183 XIV  |             je igrala okrog ustnic, ko je še enkrat ponovil: delo
184 XIV  |       grških in latinskih izrazov. ~Ko je žuborel samovar, se je
185 XIV  |          bolj iskren in ljubezniv. ~Ko so se dokaj pozno poslavljali,
186 XIV  |            če govorim odkritosrčno. Ko ste ob debati tako skromno
187 XV   |      staršem. Rdečica jo je oblila, ko je iz kratkih in okornih
188 XV   |       novico da jim takoj naznani. ~Ko je ležalo pred njo zapečateno
189 XV   |          oglasila Erna za pregrajo, ko je zagledala Aleno. ~"Kakor
190 XV   |         Oprostite, saj res ni lepo, ko sva sosedi, da me ni bilo.
191 XV   |              Obe sta potem molčali. Ko sta že prišli skoz vas in
192 XV   |          otrok in ne veš, kaj imaš, ko imaš mamo. Da bi jo jaz
193 XV   |            ali te vodi v nesrečo." ~Ko je Minka pogledala ob taki
194 XV   |             zanimal prej, užaljena, ko vidi tebe -- in vidi njega?
195 XV   |           vse. Prav zato te svarim. Ko bi bila prepričana, da greš
196 XV   |       izginila na rjavem travniku. ~Ko sta prišli do Strniške,
197 XV   |             Saj nimam skrivnosti!" ~Ko sta vstopili, je zavila
198 XV   |           njej in ji ponudila roko. Ko je Strniška zagledala učiteljico,
199 XV   |      pustite," je branila Strniška, ko ga je hotela Alena pobrati. ~"
200 XV   |           je res nekoliko pijančka, ko bi bil ta pismo kakó izgubil!" ~"
201 XV   |    priporočeno?" je vprašala Alena. Ko bi bila Minka kaj slutila,
202 XV   |           vrata in je vstopil Jok. ~Ko ga je Strniška zagledala,
203 XV   |              da se mi je zanohtalo, ko sem meril in prešteval te
204 XV   |            Hinavec! Naj te le zebe, ko te ne zastonj!" ~"Kaj sva
205 XVI  |                               XVI.  Ko je Alena prišla domov, je
206 XVI  |           in obrazom nego z besedo. Ko sta se ločila, je pismonoša
207 XVI  |             se je umaknila od okna, ko se je mešetar ozrl na hišo. ~
208 XVI  |             tako se je zdelo Aleni. Ko je obešal klobuk, je že
209 XVI  |           navadnega pisma tak hrup! Ko bi jaz hotel zaradi pisem,
210 XVI  |         takoj je opustila to misel, ko je vedela, da pismo ne bi
211 XVI  |    nekolegialne so njene koleginje. Ko je še nekaterekrati premislila
212 XVI  |              Toda ni dolgo trajalo, ko se je pojavila vnovič huda
213 XVI  |        svoji sobi ob zaprti knjigi. Ko bi le koga imela, da bi
214 XVI  |         lica. Ali kaj bi bila dala, ko bi bila ta roka -- roka
215 XVI  |             jeziki nič ne brigajo. ~Ko se je na Miklavžev večer
216 XVI  |         sobi je medlo gorela sveča. Ko je Minka videla, da so vsi
217 XVI  |            vzdih začudenja: A-a-h! ~Ko so se otroci nekoliko opogumili,
218 XVI  |              Otrokom so žarele oči, ko so stiskali k sebi svežnje,
219 XVI  |           se je gnetlo krog nje. In ko so se že poslavljali, se
220 XVI  |     začutila kipečo radost v očeh. ~Ko se je soba izpraznila, so
221 XVI  |          pismu?" ~Aleni je odleglo, ko je bila ubita zla slutnja,
222 XVI  |             in čutil, kako trepeta. Ko je dokončala, so jo polile
223 XVI  |            Brestu. On se je zmedel, ko je videl beli vrat, razsvetljen
224 XVI  |            ne bojte se! Čemu strah, ko imate mirno vest!" ~Nato
225 XVI  |       njegova oholost ni pretrpela, ko je videl, kako mnogi njegovi
226 XVI  | miklavževino, katero je dobil doma, ko se je vrnil z mamo iz šole,
227 XVI  |        često molk. Šele po večerji, ko je močno vino razplalo kri,
228 XVI  |             mu ta večer ugovarjal. ~Ko se je družba razšla, je
229 XVI  |            hodil vnovič gor in dol. Ko je izpraznil zadnjo čašo,
230 XVII |            roke so stiskale robec. ~Ko se je razpalila domišljija
231 XVII |            ter govoril: Čemu strah, ko imate mirno vest. ~Spomin
232 XVII |      klonila glava na njegove prsi, ko sta se vračala na Miklavžev
233 XVII |      spregovorila žena, karajoč ga, ko je poredno zamižal na eno
234 XVII |             Smrekarjevim pogledom. ~Ko je bila sama, se je jezila
235 XVII |             pred njo težki škornji, ko je krevsal proti Smrekarju.
236 XVII |            je naredil prostor -- in ko je šla Alena tik njega,
237 XVII |          tiho počivala pod snegom. ~Ko sta potrkali pri Brestovih,
238 XVII |           in se ozrla proti vratom. Ko je spoznala Minko, ki je
239 XVII |            nisem še videla." "Mati, ko sva same, mi povejte, kaj
240 XVII |            in srce je bilo nemirno. Ko jo je Brest zagledal, ga
241 XVII |            mi je kar napol odleglo. Ko mi prinese še zdravil, bom
242 XVII |            bi bilo to ugodno mesto? Ko bi mi razodeli, kakor vam
243 XVII |           pogumen kot jaz? Dokaži! ~Ko sta prišla vrh stopnic,
244 XVII |         pisavo številil in računal. Ko je vstopil Brest, se ni
245 XVII |            devet -- in devet je -." Ko je račun seštel, je zaklical
246 XVII |            skušenj ima pa vendarle, ko se sili okrog po hišah." ~"
247 XVII |           je vprašala Alena Bresta, ko je vstopil. Videla je na
248 XVII |            je zame nekaj strašnega, ko sem tako sama, ko nimam
249 XVII |        strašnega, ko sem tako sama, ko nimam nikogar, ne staršev,
250 XVII |            in mu stisnila desnico. ~Ko se je pri vratih ozrl, je
251 XVII |          zrela in izkušena ženska. ~Ko se je nekega dne napotila
252 XVIII|                             XVIII.  Ko so zapeli kraguljčki pred
253 XVIII|           pred šolo, to je dogodek! Ko je nadučitelj spoznal nadzornika,
254 XVIII|          naslonil in poslušal pouk. Ko si je zapisal nekaj beležk,
255 XVIII|            in izvrsten -- torej... ~Ko so šolarji zapustili po
256 XVIII|        vanje, kdor ni bil žganjar. ~Ko sta zvedeli, da ni bil pri
257 XVIII|         Minki. Po dokončanem pouku, ko sta bila sama v sobi, je
258 XVIII|           katedru. ~"Ostanite doma, ko zaslišim še priče, vas pozovem." ~"
259 XVIII|           za rokav Joka in Brnača. ~Ko so stopili pred šolo, jim
260 XVIII|             strupena maščevalnost. ~Ko je stopila v obednico, je
261 XVIII|          slišal Smrekar glasen jok, ko je hodil gor in dol po obednici. ~
262 XIX  |           sprejmo žive in žugajoče, ko prestopi v jutro prag svoje
263 XIX  |     pričakovala poldneva in kosila. Ko je stopila z Viktorjem ob
264 XIX  |              Skoraj so že dokosili, ko je prižvižgal Štefan vesel
265 XIX  |         sanja ne, kaj je govoril." ~Ko je Smrekar naročil ženi,
266 XIX  |        Začela je in ji zaupala vse. Ko je dokončala, je pristavila: "
267 XIX  |             rekla: ~"Bolje bi bilo, ko bi bila meni." ~"Ne obsojaj
268 XIX  |        žensko srce srečno le tedaj, ko izliva in izžareva kakor
269 XIX  |          Minka se je ozrla za njo. ~Ko se je na Alenino trkanje
270 XIX  |             Seveda vi nič ne veste, ko tičite doma, kaj se godi
271 XIX  |           da vas globoko čislam, in ko bi to uro mogel, naredim,
272 XIX  |          stopil tik pred njo. ~"Ah, ko sem tako nesrečna!" ~Brest
273 XX   |        zaprl knjigo in upihnil luč. Ko je nastala tema v sobi,
274 XX   |        mrmral. "Veliko neumnost! -- Ko bi bila Alena rafinirana
275 XX   |          klicalo: Pridi, predraga! ~Ko je drugo jutro sédel h knjigam,
276 XX   |             starica kimala z glavo, ko je odhajal spet v podstrešno
277 XX   |             dom. Brest je obstal. ~"Ko bi pogledal k Smrekarju,"
278 XX   |        hinavsko preudarjal razum. ~"Ko bi pogledal k Aleni," je
279 XX   |        Brest začutil smolnate lise, ko jo je stisnil. ~"Ali ne
280 XX   |           kako mu je šinilo v lice, ko jo je zagledal, in takisto
281 XX   |         Popravim," je obetal Brest, ko ji je segal v roko. Obeh
282 XX   |    Viktorček je od veselja ploskal, ko je videl, kako naglo rezlja
283 XX   |           prismejal Smrekar v sobo, ko je zagledal to delavnico. ~"
284 XX   |           gospod Brest, v dnino." ~"Ko bi utegnil, srčno rad!" ~"
285 XX   |            so zdrsnile z dvorišča. ~Ko so sani na ovinku krenile
286 XX   |           Kako je dober! Ti večeri, ko je zahajal k nam on, so
287 XX   |         domov, k očetu, k materi!" ~Ko so obstali konji pred postajnim
288 XX   |              sani!" ~Zagugal se je, ko je obstal pred njo, in se
289 XX   |             Hitro je kupila listek. Ko je spravljala drobiž, ji
290 XX   |            je hitro vprašala Alena, ko je sedla poleg svoje prijateljice. ~
291 XX   |             se vpraša po petošolcu. Ko gre zares, se vpraša: <MI>
292 XX   |          mimogrede jo je premagala, ko se je jasno spomnila, kako
293 XX   |            jo spet prijel za roko. ~Ko je Alena plačevala, je položila
294 XX   |           odkar ni bila več otrok. ~Ko je nakupila v trgovini prigrizkov
295 XXI  |          vasi in poiskala župnišče. Ko je stopila v vežo, je zagledala
296 XXI  |    natlačena z radovednimi glavami. Ko so drsajoči se otroci zagledali
297 XXI  |          vesela bodi, zlasti sedaj, ko se plete tista pravda." ~
298 XXI  |             jo je spremila do veže. Ko sta se ločili, je vstopil
299 XXI  |         pretežko," je skrbela mati, ko je Alena že v svoji sobi
300 XXI  |             otročje sladko spočila, ko ji je mama postiljala posteljo
301 XXII |          Andrec, le privošči si ga, ko si tako po računu prodal
302 XXII |           mu je prigovarjal sosed. "Ko je plačano, se da. Če ne,
303 XXII |             Kaj pa je imel Smrekar, ko je prišel semkaj? Nič. In
304 XXII |       žensko k nam, za naše otroke, ko jih trden možak deva komaj
305 XXII |            bi pa takega dekliča ne, ko je komaj iz povojev. Kako
306 XXII |        Štupar," je pričel Markovec, ko je Andrec od veselja praznil
307 XXII |             opravljal ali oponašal. Ko sem ji razodel med štirimi
308 XXII |             naj se pri tem ogrejem, ko tako strupensko zebe, da
309 XXII |             zanohtalo. Slivovke!" ~"Ko bi rajši kaj gorkega, Jok.
310 XXII |       Dobroto sem storil pismonoši, ko sem nesel zanj pismo v Marevževec
311 XXII |           pismo v Marevževec tedaj, ko sem kupoval krave za Vrbka.
312 XXII |        Dobroto sem storil Strniški, ko sem ji primešetaril debele
313 XXII |        vratih? Govori in prisezi!" ~Ko bi bili videli, kako so
314 XXII |             zaznamke raznih kupčij. Ko je odprl zadnji, s posebno
315 XXII |            pošast. Hotel je vstati. Ko je premaknil stol, se je
316 XXIII|       mučila z nagajivim pikanjem. ~Ko je tistega večera Brest
317 XXIII|           se takoj ni odzval nihče. Ko je potrkal drugič, je slišal
318 XXIII|            Alena je sedela v temi. ~Ko je prižgala luč, je prišla
319 XXIII|             upala pogledati v lice. Ko je povesila oči, je Brest
320 XXIII|            na kljuko in odšel. Toda ko je gledal Aleno objokano,
321 XXIII|            Saj veš, kaj je teorija. Ko boš imela toliko vaje kakor
322 XXIII|            izgovorjen v jasni noči, ko jo je prvič tako iskreno
323 XXIII|           obe roki in naglo odšel. ~Ko ga je objel mrzli zimski
324 XXIII|      katerih je bežal v podstrešje. Ko je prižgal luč, ni odložil
325 XXIII|          govoril tako pusto besedo, ko govori srce kakor pesem.
326 XXIII|            V lice ji je šinila kri, ko je spoznala Brestovo pisavo.
327 XXIII|            in je klicalo na pomoč. ~Ko se je Alena zdramila, je
328 XXIII|          popravljala odejo. ~"Urša, ko bi poslali koga po Minko.
329 XXIII|             ji je vstajal na licih, ko je čitala. Alena jo je nepremično
330 XXIII|           lice v zaničljive gube in ko je prebrala, je razsodila: ~"