Chapter

  1 I    |         od konca do kraja, novice po dvakrat, stolpce Izpred
  2 I    |       stolpce Izpred sodišča tudi po trikrat. Kake struje je
  3 I    |    zadnjikrat tiskalo njegovo ime po listih med uradnimi vestmi,
  4 I    |    pravzaprav takole loviti kruha po svetu. Ko bi mogel dati
  5 I    |          nego je trdila Baruša. ~"Po moji pameti in previdnosti
  6 I    |        bela roka brez skrbi segla po pisani čaši strupa, ko bi
  7 I    |        življenje, samo hrepenenje po njem in ljubezen, ki je
  8 I    |        odločnost, vsaj hrepenenje po svobodi in samostojnosti,
  9 I    |    zasenčila jasno čelo. Kakor je po dovršeni maturi hrepenela
 10 I    |         kmetiške so se razkropile po deželi -- in ona je obtičala
 11 I    |          sanjave svobode in sreče po maturi ni bilo. Iz gole
 12 I    |        umazane kmete, ko vse diši po gnoju, po kravah, ko ni
 13 I    |      kmete, ko vse diši po gnoju, po kravah, ko ni izobraženega
 14 I    |      sinčka. Kraj prijazen. Plača po dogovoru. Želi, da se interesentinja
 15 I    |        človek. Tudi tvoje ni bilo po novem, dokler si bila še
 16 I    |     neumnosti! Krog cilja hodimo, po nepotrebnem hodimo in se
 17 I    |        moža, ko je pomislil na ta po njegovi pameti čisto nepotrebni
 18 I    |  razpostavil kronice v lepo vrsto po predalniku, je počakal žene,
 19 I    |        kar trudna od tega tekanja po sobi dovršila svojega posla. ~"
 20 I    |           je za kaj, ti pa kažejo po svetu z njim. In namesto
 21 I    |      činovnem redu, naj ne vpraša po njej!" Takole, če hočeš.
 22 I    |      njeno dušo tako silno žejalo po tem slaju. ~
 23 II   |          ne plačali! - Ni mi bilo po volji, da sta šli nafrljeni
 24 II   |        baronovki, nak, ni mi bilo po volji. Seve, Baruša je že
 25 II   |      odšel. ~Ko je odkosil, si je po cvičku privoščil še bizeljca.
 26 II   |        zavil še v kavarno ter tam po črnem posrebal šilec slivovke. ~
 27 II   |          domov. Tu je razpostavil po mizi tri steklenice piva,
 28 II   |   Alenčica meni nasproti -- pa se po krepčamo in pomenimo." ~
 29 II   |          in pusta jesenska megla. Po ulicah so že gorele svetilke,
 30 II   |            Ko bi bilo sedajle vse po stari navadi, bi si bila
 31 II   |     Baruša se je šele tedaj ozrla po mizi, tlesknila z dlanmi
 32 II   |         dlanmi in potapljala moža po rami. ~"Nisi je še iztuhtal
 33 II   |           bom vsaj lahko vzgajala po svojem!" ~"Če se bo dal!
 34 II   |         pošepetala: ~"Tebi ni vse po volji. -- Tudi meni ni.
 35 III  |          hladno. ~Baruša je segla po rutico, se ozrla očitajoče
 36 III  |          v veselejše misli, želja po svetu, po svobodi je vzkipela
 37 III  |  veselejše misli, želja po svetu, po svobodi je vzkipela vnovič
 38 III  |     vajeti krog zavore, da bi šel po kovček. ~Takrat pa je stopil
 39 III  |        obrnila proti njemu. ~"Da, po opisu gospe Smrekarjeve.
 40 III  |        odnehala, in voz je zdrčal po cesti. ~Brest se je še trikrat
 41 III  |           oknu, odkoder je gledal po cesti do ovinka, kjer je
 42 III  |           je grdo!" ~Voz je hitel po lepi cesti. Ob levi so se
 43 III  |          sukal v veselih vrtincih po cesti pred konji. Polje
 44 III  |           hlapec zamahnil z bičem po njih in se je ena zadeta --
 45 III  |         je zopet švistnil z bičem po predrznih spremljevalkah.
 46 IV   |           D>, to se pravi, živite po naše, vedite se po naše
 47 IV   |         živite po naše, vedite se po naše in vso mestno hinavščino
 48 IV   |          je dve uri pouka dovolj. Po učenju pa obiščite našo
 49 IV   |         je pa zapela pesem in šla po učenca. ~Viktor je stal
 50 IV   |        strnade. Kar rumeno jih je po njivi. Še danes jim nastavim." ~"
 51 IV   |          ste še človek, povem kar po pravici, in zato upam, da
 52 IV   |    fantovski in ji segla v roko. "Po obrazu vas že poznam. Na
 53 IV   |        katerem so nam deklamirali po šolah. ~Ali ste se vi posvetili --
 54 V    |        vprašal sina oče, ko si je po večerji nalival v kozarec
 55 V    |             Če ne -." ~Ozrl se je po leskovki, ki je tičala za
 56 V    |     odmaknil, da so se zakotalila po sobi, in zbežal skozi vrata. ~
 57 V    |        kaj?" ~"Prosim!"  "Meni se po večerji ne ljubi, pa je
 58 V    |          zaljubljene reči, pišite po svoje! Sedaj -- po moje!" ~
 59 V    |         pišite po svoje! Sedaj -- po moje!" ~Ko je pisala naslove,
 60 V    |         Žejen sem!" ~"Tina, stopi po pijačo!" ~ŽŽena je vzela
 61 V    |           odšla. ~Jok pa je segel po steklenici ruma in si natočil
 62 V    |          Ta je, ker pošteno ureže po grlu!" ~Z rokavom si je
 63 V    |          sanja ne, kaj je denarja po teh njenih tokavah. Njej
 64 V    |      naglo vstal in hodil togotno po sobi, da so šklepetale šipe
 65 V    |       sobi, da so šklepetale šipe po oknih. Ženski sta se stiskali
 66 V    |             V svoji sobi je segla po peresu, da bi pisala staršem. "
 67 V    |      zatikalo -- podobe so vršele po glavi -- roka je omagovala --
 68 VI   |       tiho. ~Gospodinja je hodila po prstih in se ogibala sobe,
 69 VI   |       posle in drsali s šklebedri po preddverju, kot bi se še
 70 VI   |         vročica. Ko je odbilo tri po polnoči, je tiho vstal,
 71 VI   |      domov s klobukom na očeh. In po cesti so škripali parizarji,
 72 VI   |       zabolelo, kakor bi udarjali po njem. Sram ga je bilo te
 73 VI   |            komolec je spodpolznil po mizi, glava je Smrekarju
 74 VI   |       vodo in potresel z denarjem po žepu. ~Smrekar pa je grgral
 75 VI   |         se, Štefan! Hladno je!" ~"Po Joka, in ne jezi me!" ~Smrekar
 76 VI   |          je vstal in se sprehodil po sobi. Stopil je k oknu in,
 77 VI   |            ko je brodil z žličico po kavi. "Pošastne sanje! Smrekarju
 78 VI   |          ki se je vlekla in pasla po njenih mislih, da so bile
 79 VI   |          pusta megla, ki se vlači po njenih mislih, hipoma izginila
 80 VI   |      Štefan je šel sam v obednico po pijačo mešetarju in je jezen
 81 VI   |         povem!" ~Čul se je udarec po mizi. Alena je planila s
 82 VI   |         in iskal razmetane obleke po sobi. Alena mu je pomagala,
 83 VI   |           in Jokom. Kljub temu je po sili razločila posamezne
 84 VI   |        hlodov ter se počasi vrnil po mokrem kolovozu proti domu.
 85 VI   |          treba več loviti dobička po vinarjih, ko zmore, da zagrabi
 86 VI   |     Smrekarja je vrglo s parobka, po vsem životu se je stresel --
 87 VI   |         parkrat huje s pečatnikom po znamkah. ~Aleno je vso prešinilo,
 88 VII  |           samim grozečim pogledom po vodi.  Pismo je komaj začela
 89 VII  |              Tembolj sodim, da je po tako napornem delu treba
 90 VII  |   kmetiško ognjišče, kjer se drži po troje otrok za krilo materi
 91 VII  |          je prejšnji večer svojo, po kateri ji je bilo sedaj
 92 VII  |       Brez denarja seveda ne hodi po svetu in kadar gre, ne zatisnem
 93 VII  |          kar največ z Viktorjem. ~Po pouku jo je gospa povabila
 94 VII  |         ni pisala. Naglo je segla po belem listu, pero je začelo
 95 VII  |      listu, pero je začelo drseti po beli poli, tuji svet je
 96 VIII |         se je ognil in se spustil po brežiču za pošto proti svoji
 97 VIII |          več ne speče in ne ureže po grlu. Da se človek tako
 98 VIII |        pomel oči, preden je segel po posodi. ~Jok si je primaknil
 99 VIII |          Na!" ~Zakotalil je krono po mizi. ~"Grem, zakaj ne bi
100 VIII |          pismonoša in je že segal po pismu. ~"Daj sem," je iztegnil
101 VIII |   mešetarja. ~Jok je sunil drobiž po mizi. ~"Za tole nama pa
102 VIII |     zapletale. Šel je kakor stroj po cesti. "Ima vmes kremplje
103 VIII |        glavi. Tolkel je in tolkel po samotni poti in se ni ozrl
104 VIII |       odpel, potem je segel v žep po listnico, se ozrl še enkrat
105 VIII |      naokrog, pogledal tudi nazaj po poti, nato odmotal zamazani
106 VIII |        tako skop? Naj le sam gazi po blatu in tokavah! Sam! Bi
107 VIII |           se je še enkrat ogledal po okolici in nastavil korak
108 VIII |         okolici in nastavil korak po cesti. Komaj je stopil dvakrat,
109 VIII |         je pogledal izza borovcev po polju. Dolgo ni zagledal
110 VIII |  zastirala razgled. Nato je segel po čutaro in se krepčal. ~Ni
111 VIII |     spremljal Strniško, ki je šla po polju. Na korenjišču se
112 VIII |           nisem prinesel." Skoraj po vseh štirih se je nato plazil
113 VIII |          štirih se je nato plazil po gozdu, dokler ni bil čisto
114 IX   |       zidu z obema rokama, gredoč po stopnicah, se je Jok pri
115 IX   |          kako je zunaj zahreščalo po pesku. ~"Padel je, falot!" ~
116 IX   |             Jok je grčal in klel, po pesku je drsalo in praskalo,
117 IX   |          na hrbtu in začel hoditi po sobi gor in dol. ~Glava
118 IX   |           v obraz. Hodil je naglo po sobi, pogledal vselej na
119 IX   |        razklenile, prsti so segli po listu -- in odločno zlomili
120 IX   |           iz oči, ki so že letele po odprtem pismu. ~"... Pet
121 IX   |          obrnila od okna in segla po pismu, da ga nese na pošto. ~"
122 IX   |        kozla; čepico je imel hudo po strani. ~Po zajtrku je šla
123 IX   |          je imel hudo po strani. ~Po zajtrku je šla budit Viktorja,
124 IX   |      slastjo, več nego ponavadi. ~Po obedu je Viktor sedel očetu
125 IX   |       vriskaje odšel z njo v hlev po ovčke. ~"Alena, ob štirih
126 IX   |     Smrekar je narekoval in hodil po sobi. ~Tri daljša pisma
127 IX   |           A? Kaj?" ~"Da to ni vse po pravici!" ~Smrekar je obmolknil
128 IX   |       vztrepetala. ~"Da to ni vse po pravici?" ~Spet se je zakrohotal
129 IX   |       njega groza. ~"Da ni vse to po pravici? -- Torej vi, ki
130 X    |          so se usule solze vnovič po licih, vstala je in omahovaje
131 X    |      izpuščal prtič na tla. ~Šele po večerji je vprašal naglo,
132 X    |          Smrekar je začel bobnati po mizi s težkimi prsti in
133 X    |           s samozavestnim korakom po sobi, prižgala luč in sedla
134 X    | kljubovala bolj očetu nego sinu. ~Po obedu niso posedeli. Smrekar
135 X    |       obišče in ji vse razodene. ~Po pouku je vprašala Viktorja,
136 X    |       hipu je tembolj zahrepenela po nekom, da mu pove in potoži,
137 X    |          nemirna in boječa je šla po stopnicah in krenila proti
138 X    |          v tek, klobuki so frčali po zraku, torbice odletavale
139 X    |          in začela udarjati z njo po orumenelem listju, da se
140 X    |       grmov. Brez cilja je hodila po gozdu, lice ji je rdelo,
141 X    |          Zapela je in pevajoč šla po stopnicah. ~"Kako bo pri
142 XI   |   radovednost tako globoko, da je po dolgem razmišljanju sklenila: ~"
143 XI   |        tvoj narod! Brr! Kar začni po Prešernovo: Gosence kaj
144 XI   |           in pokazala s sončnikom po cesti. ~Od daleč so zagledale
145 XI   |         To se pravi, da ne hodite po izvoženem kolovozu -- in
146 XI   |           zaklical Brest in odšel po cesti. ~Učiteljice so se
147 XII  |            XII. ~Brest je povedal po pravici, da sta Jok in Smrekar
148 XII  |         upal zlepa več v te kraje po kupčiji. ~Ko pa ni bilo
149 XII  |      pozdravil. Ker ga je poznala po glasu, ni niti glave dvignila;
150 XII  |            ali še ni bilo Taljana po les?" ~Strniška se je ustavila
151 XII  |     Mešetar je nekajkrat zagrabil po iverih, kakor bi iskal v
152 XII  |      prisedel k mizi ter začel: ~"Po pravici povedano, sam sveti
153 XII  |       sama." -- Jok se je ogledal po hiši in okrenil glavo proti
154 XII  |          mora dati. Mora! Tako je po pravici za oba. On bo nekaj
155 XII  |          izza grma. Poznal je voz po glasu. ~Ko je Smrekar zagledal
156 XII  |           Smrekar je vesel udaril po konju, ki je zbežal, da
157 XII  |          bo vzkočila?" ~"Pet bank po tisoč!" ~Štefan je nehote
158 XII  |        Pet tisoč," se je zasmejal po sili Smrekar. "No, no, saj
159 XII  |           ter se je stročje usulo po tleh. ~"Berače in bajtarje
160 XII  |           skladal iz nje bankovce po mizi. ~"Takoj denar! Poglejte!
161 XII  |        vlekel k Štefanu in udaril po roki: "Bog daj srečo!" --
162 XII  |          daj srečo!" -- udaril še po Smrekarjevi in ju sklenil. ~
163 XII  |   zasmejal. ~Nato sta umolknila. ~Po polju se je razlegalo drdranje
164 XIII |          Bresta Smrekar, ki se je po večerji vrnil iz Strniškinih
165 XIII |          s smolnatimi rokami sina po obeh licih. ~Viktorju niso
166 XIII |           Viktor je iztegnil roke po očetovih brkih, jih krepko
167 XIII |       Gospodična," je spregovoril po kratkem molku Brest, ki
168 XIII |           mizi. Smrekarica je šla po večerjo, Viktor se je prijel
169 XIII |       odločno ugovarjam! Poglejte po deželi: Kdo živi najbolje?
170 XIII |     stanovi? Poglejte učiteljstvo po deželi! ~Ali ni zidarski
171 XIII |   Poglejte profesorje in uradnike po mestih! Vsak vinar desetkrat
172 XIII |       ironično nasmehnil in segel po kozarcu. ~Alena je vneto
173 XIII |        kdove kako dolgo. Menda me po pravici raztogoti tako delovanje
174 XIII |       veseli poslovili. ~"Posveti po stopnicah," je velel Smrekar
175 XIII |            ki ga je nastlala lipa po pesku. ~"Štefan," je ogovorila
176 XIII |         sem se resnično preveč in po nepotrebnem razvnemala.
177 XIII |           Z obema rokama je segel po njenih rokah, jih pritisnil
178 XIV  |     snujeta in kujeta ta dva," je po dolgem razmišljanju razsodila
179 XIV  |          Včasih se ji je zahotelo po njem in vsa vesela je bila,
180 XIV  |      Ljudje so trdili, da že diši po snegu in so prerokovali
181 XIV  |       rekla -- na vse plati. Fant po mojem okusu mora priti kot
182 XIV  |          Minka, ko je Alena segla po cigareti. "Toda o Brestu
183 XIV  |          krika prislonijo lestvo, po kateri se vzpne kvišku,
184 XIV  |        imela opravka s postrežbo. Po čaju so pričeli peti; Brest
185 XIV  |       Resnično! Minka je otrovana po puhlem demagoštvu. Sama --
186 XV   |          jo je zabolelo. Segla je po pismu in ga poljubila. ~
187 XV   |        dveh kmetic, ki sta prišli po opravku na pošto. ~"Na svidenje,
188 XV   |            Alena ni utegnila seči po roki, katero ji je Erna
189 XV   |       vetru. Brez cilja je hitela po cesti, ki je bila že zmrzla.
190 XV   |          zavila vrsta voz s hlodi po kolovozu preko Strniškinih
191 XV   |           in nož, segla na polico po pehar orehov in jima ponudila. ~"
192 XV   |           streti, in se zakotalil po tleh. ~"Kar pustite," je
193 XV   |           hrbet. ~Jok je pogledal po družbi, se odkril in sedel
194 XV   |      proti njemu in stopila korak po sobi. ~"Gosposka naj govori!
195 XV   |    prosila Alena, ki se je tresla po vsem telesu. "Mene je groza
196 XV   |        videli Joka, ki se je gnal po cesti z dolgimi koraki. ~
197 XVI  |     dvignila glavo in se ogledala po sobi. Po vseh kotih je šel
198 XVI  |           in se ogledala po sobi. Po vseh kotih je šel njen pogled.
199 XVI  |           ker preveč tiči v sobi. Po taki vožnji se je vrnila
200 XVI  |     prevzelo radostno očaranje in po sobi je zaplul vzdih začudenja:
201 XVI  |          parkeljnov so zarožljale po veži -- luč je ugasnila. ~
202 XVI  |        Veseli vzkliki so zadoneli po šoli, otroci so hiteli po
203 XVI  |         po šoli, otroci so hiteli po klopeh in iskali listkov,
204 XVI  |        tudi veljaki do Minke. Vsi po vrsti so se ji zahvaljevali
205 XVI  |         tega večera, je šla hitro po ozki gazi tik Bresta in
206 XVI  |       zmogla tega." ~Nato sta šla po slabo izhojeni poti molče.
207 XVI  |        mirno vest!" ~Nato sta šla po stopnicah. ~Pri večerji
208 XVI  |         zavladal često molk. Šele po večerji, ko je močno vino
209 XVI  |           Smrekar je jezno udaril po mizi in izpil v dušku kozarec
210 XVI  |       Smrekar dolgo ves zamišljen po pisarni. Na mizi je imel
211 XVI  |         kateri se je ustavljal in po malem izpival, kakor bi
212 XVII |                  XVII.  Nekaj dni po Miklavževem večeru je Alena
213 XVII |       resnični muki. Presedela je po cele ure v sobici in zrla
214 XVII |             V groznici je drhtela po vsem životu, pot ji je silil
215 XVII |      naslonila na mrzlo steklo in po licih so pritekle solze,
216 XVII |          sem neumnica?" ~Segla je po knjigi. Ali že drugo stran
217 XVII |      ponos? -- Ah -- bahal se bo, po pravici bahal pred tovariši:
218 XVII |    naperjeni pravdi, hrepenela je po Brestu -- in se ga bala
219 XVII |            Meni je včasih dolgčas po njem. Takole na večer bi
220 XVII |            Ali vam ni nič dolgčas po njem, gospodična?" ~"Štefan!"
221 XVII |      zavrnila gospodarja in segla po časniku, ki je ležal na
222 XVII |         zoper predrznega Bresta. ~Po šoli si je ogrnila pelerino
223 XVII |         pokličem." ~Mati je segla po palici, ki je stala ob postelji,
224 XVII |            Sicer bo treba poslati po zdravnika." ~"Tega ne, zdravniki
225 XVII |           so zaškripale stopnice, po katerih sta previdno stopala
226 XVII |           molče. Brest se je ozrl po poti nazaj, in pogledal
227 XVII |         še vedno za roko in gazil po snegu. Alena mu je razodela
228 XVII |      zaklical Brestu, katerega je po glasu spoznal, še vedno
229 XVII |        vendarle, ko se sili okrog po hišah." ~"Sili, da, to je
230 XVII |     vrojeno, da je hodil z vsakim po gladki cesti, se je premagal
231 XVII |           Smrekar ga je potapljal po rami. ~"No, no, no, povejte
232 XVII |     Bodite prepričani!" ~Segel je po Alenini roki in jo pritisnil
233 XVII |          milijardah lučk migotalo po srenu. ~Pusti strahovi so
234 XVII |           Viktorjem se je sankala po bregu, vriskala in se smejala
235 XVII |          proti šoli, so pridrsele po poti sani in obstale pred
236 XVIII|      omaro za učila, se sprehodil po sobi in ogledoval skoz zlate
237 XVIII|           ni imela pojma. Zato je po prvem razburjenju, katerega
238 XVIII|           Ko so šolarji zapustili po dokončanem pouku sobo, se
239 XVIII|           suhoparno omenil, da se po obedu vrne. ~"Ali je sitnaril,
240 XVIII|          učiteljstvo se je razšlo po sobah. ~Kakor dopoldne se
241 XVIII|        prebil večinoma pri Minki. Po dokončanem pouku, ko sta
242 XVIII|        mar. Kaj pravite na to?" ~"Po zakonu mi morajo biti mar
243 XVIII|         povzročila, da so poslali po zdravnika, katerega sem
244 XVIII|           drobno pest ter udarila po mizi: ~"Ne neham, če me
245 XVIII|           ni. ~"Naj bo," je rekel po premisleku nadzornik. "Privedite
246 XVIII|          Dolgo je hodil zamišljen po sobi, preden je pozval vse
247 XVIII|        kar sem delala, sem delala po vesti za narodni blagor." ~
248 XVIII|          so izginile v mrak. ~Sam po sebi se je razvil v šoli
249 XVIII|     povejte, recite, če se upate. Po priče! Tinca!" ~"Če vi tako
250 XVIII|            ko je hodil gor in dol po obednici. ~
251 XIX  |       podvizali z okornimi čevlji po nerodni poti, sama gola
252 XIX  |           je stal pred njo načrt: Po božiču se ne vrnem več.
253 XIX  |           Zato se je namerila, da po obedu takoj odpove Smrekarju
254 XIX  |       radovednost, kak bo Smrekar po tem groznem spopadu. ~Skoraj
255 XIX  |         ogovoril Aleno in vprašal po Viktorjevem napredku. ~To
256 XIX  |           se je zgodilo, da Alena po obedu ni odpovedala službe,
257 XIX  |         Viktorjem takoj k pouku. ~Po dokončani uri se je pa brez
258 XIX  |    Pomisli, včerajšnji dan! In ti po vsem tem mirno bereš, kakor
259 XIX  |         odmaknila roke, zakrilila po zraku in se ustopila na
260 XIX  |        Vstala je in začela hoditi po sobi. Za nekaj časa se je
261 XIX  |            Brestu!"  Minka je šla po sobi gor in dol. Nato je
262 XIX  |         In to je za moža premalo, po moji sodbi namreč. Toda
263 XIX  |          tičite doma, kaj se godi po vasi." ~"Sem že zvedel.
264 XIX  |         stopal Brest, ki je čutil po stopnicah, da mu kleca koleno. ~
265 XX   |           rekel Brest tisti večer po Aleninem obisku, zaprl knjigo
266 XX   |        skoz okno. Začel je hoditi po sobi, zamišljen, s povešeno
267 XX   |         telovnika in se zakotalil po tleh. Nato je legel, zamižal
268 XX   |           ga je potolažil Smrekar po domače ter ga prijel za
269 XX   |           komolec in odšel z njim po stopnicah. ~"Kar v obednico
270 XX   |    izrezavala, Brest je popolnoma po nepotrebnem zakašljal in
271 XX   |       zasmejal sinu, ga potapljal po glavi in ga pohvalil. ~"
272 XX   |         Tisti dan pred božičem so po kosilu čakale pred Smrekarjevo
273 XX   |       klica. Ponosno je pogledala po konjih, po saneh in po kožuščku,
274 XX   |           je pogledala po konjih, po saneh in po kožuščku, izza
275 XX   |  pogledala po konjih, po saneh in po kožuščku, izza katerega
276 XX   |          kronico v roko in hitela po vozovnico. V veži je srečala
277 XX   |          izteklo, nič še. Vse sem po pravici povedal. Vse. Naj
278 XX   |          vprašate! Tako se vpraša po petošolcu. Ko gre zares,
279 XX   |           Od lepih brčic in milih po gledov, pa od chic hoje
280 XX   |        nikdar ne bil trgal protin po nogah. Zavila sta v restavracijo. ~"
281 XXI  |   otročičev dan je šla iz Zaselja po strmi poti, ki vodi v Bukovje,
282 XXI  |          žarela. Sneg se je topil po zavešenih vejah črnih smrek.
283 XXI  |      sprožila plast snega z veje, po igličevju je zašumelo, sproščena
284 XXI  |           postajala in se ozirala po okolici. Gorko ji je bilo
285 XXI  |    potekli, preden se je dokopala po slabi poti na lepo gorsko
286 XXI  |       cerkvi, od koder so se vile po snegu proti njim vijugaste,
287 XXI  |          jaz! Za mano!" ~Zavil je po stopnicah v nadstropje.
288 XXI  |   črnosuknjar nisem, kakor hodijo po Ljubljani. Tukaj vlečejo
289 XXI  |          za kučmo in udaril z njo po mizi, da se je pokadil prah
290 XXI  |         mernike pšenice vam nesem po stopnicah, pa sem jim bil
291 XXI  |        Zbogom!" ~Sanke so sfrčale po strmini, za njimi je vihral
292 XXI  |     ogledovala raznovrstni drobiž po Alenini sobi. ~"Čestitam!
293 XXI  |         Da, zame!" Alena je segla po listu. ~"Zbogom," je zapel
294 XXII |        privošči si ga, ko si tako po računu prodal voli." ~Krčmar
295 XXII |           voli." ~Krčmar je segel po liter in odšel. ~"Prehitro
296 XXII |         pritrdil Štupar in udaril po mizi. ~"In začetek konca
297 XXII |           je Minka pri nas!" ~"Ti po pravici govoriš, Štupar,"
298 XXII |      zjutraj z jerbasom na korito po vode." ~"Hahaha," se je
299 XXII |         je zaškripala klop, segel po pijači, držal vino pred
300 XXII |          Jok se je gugal in segal po čaši, mežikal z bolnim očesom,
301 XXII |         pod levim očesom in segel po klobuk na kljuko, da je
302 XXII |       takih ljudi!" ~Jok je segel po slivovki in pil kar iz steklenice
303 XXII |         povej, kako je sodila!" ~"Po pravici!" ~Jok je segel
304 XXII |      pravici!" ~Jok je segel spet po žganju. Roka se mu je tresla,
305 XXII |          čezdalje bolj zaripel. ~"Po pravici je sodila gosposka,
306 XXII |           Nič ne rečem, ne morem! Po pravici povem: za pet tisoč
307 XXII |          mu ljubi." ~Jok je segel po zadnjem ostanku žganja.
308 XXII |  razgovarjali, da se je razlegalo po dolini in je utihnil lajajoči
309 XXII |      strani je letela dolga senca po poti proti razpotju. ~"Smrekar!"
310 XXIII|                XXIII ~Tisti večer po mešetarjevem žalostnem pogrebu
311 XXIII|       Brest je začel hoditi jezno po sobi. Alena se je borila. ~
312 XXIII|      pouku." ~"Ne ponižuj se tako po nepotrebnem! Saj veš, kaj
313 XXIII|           je začutil, kako drgeta po vsem telesu. V glavo mu
314 XXIII|       glavo mu je silila vročica, po udih ga je zeblo. ~Nemiren
315 XXIII|           so zaškripale stopnice, po katerih je bežal v podstrešje.
316 XXIII|       klobuka. Razburjen je begal po sobi. Včasih se je ustavljal,
317 XXIII|        njih -- veste, kako človek po zakonu pride dandanes lahko
318 XXIII|    vprašala iznenadeno in gledala po sobi kakor tujka. ~"Hvala
319 XXIII|        teža pala iz njene duše. ~"Po zdravnika pošljemo, kajne?" ~"
320 XXIII|          Urša, ko bi poslali koga po Minko. Njo bi rada!" ~"Prav
321 XXIII|           bi rada!" ~"Prav imate, po Minko, da. Ona je tako modra.
322 XXIII|          O mraku je prišla Minka. Po prstih se je bližala postelji,
323 XXIII|        Minko, bela roka je segala po prijateljici. ~"Kaj ti je,
324 XXIII|              in sama pojdem v boj po trudni poti za tabo." ~Alena
325 XXIII|      Alena je iztegnila bele roke po Minki, jo objela in se razjokala