Chapter

 1 I   |    skrbnim opravkom zamislil in zagledal v pobledelo, pisano zvezdo
 2 I   |      kot govoril Trpotec ter se zagledal zopet v zvezdo na stropu. ~
 3 VIII|     borovcev po polju. Dolgo ni zagledal nikogar. Njegove oči so
 4 VIII|        ruta iz gozda, dokler ni zagledal belih rokavov, ki so se
 5 VIII|        koleselj. ~Ko je Smrekar zagledal pismo, je napojil Joka s
 6 XI  |       je podvizal, odkar jih je zagledal. ~"Tvoja misel ti gre naproti,"
 7 XII |        po glasu. ~Ko je Smrekar zagledal Joka, je takoj ustavil. ~"
 8 XVII|         nemirno. Ko jo je Brest zagledal, ga je oblila rdečica, knjigo,
 9 XX  |         šinilo v lice, ko jo je zagledal, in takisto je ona vsa zaplamtela
10 XX  | prismejal Smrekar v sobo, ko je zagledal to delavnico. ~"Gospod Brest