Chapter

  1 I    |          stala žena. ~"Viš, Baruša, kakor sva se pogovarjala, tako
  2 I    |           Smeje se in poje in tišči kakor ptič iz gajbe: ven, ven
  3 I    |              Aha, v mestu! Jih čaka kakor duš pred peklom na skorjico
  4 I    |          vse dobre matere ste take. Kakor kokljica bi rada imela do
  5 I    |      privrela hčerka Alena v sobo. ~Kakor bi luč posijala v temo,
  6 I    |             bi luč posijala v temo, kakor bi se življenje zasmejalo
  7 I    |         Tenka, boka in visoka, prav kakor poje pesem. Ni bila več
  8 I    |             njem in ljubezen, ki je kakor v temi tavala za nečim velikim,
  9 I    |      gubicami zasenčila jasno čelo. Kakor je po dovršeni maturi hrepenela
 10 I    |          gledal v hčerko ponosen in kakor zamaknjen. Tudi Baruša ni
 11 I    |            nosi strahovite škornje, kakor ruski mužiki, in na lojtrah
 12 I    |           to besedo, ki je zabolela kakor rana v srcu. Oči so se jima
 13 I    |        rameni in vznemirjene grudi. Kakor bi z roko dosegla davno
 14 I    |          previdna, drugače previdna kakor doma. No, pa nikar o tem
 15 I    |             ovila roko krog pasu. ~"Kakor hoče oče, in ti! Saj vesta,
 16 I    |        prstom kazal na zbor kronic. Kakor bele ovčice na travniku
 17 I    |         ženino pest, je spregovoril kakor nekdaj v uradu: "Prav." ~
 18 I    |           in jih težkala s slastjo, kakor jo imajo ljudje, ki se jim
 19 I    |            še enkrat zavzdihnila: ~"Kakor je božja volja! -- Pojdiva
 20 I    |        višal, stene se razmikale in kakor omotična se je zazibala
 21 II   |         volji, da sta šli nafrljeni kakor baronovki, nak, ni mi bilo
 22 II   |           Trpotca pa ni gorela luč. Kakor je mož sédel in se upognil,
 23 II   |                Sta opravili? Dobro, kakor vidim? O, to znaš, e, Baruša,
 24 II   |                 In on -- in ona?" ~"Kakor sem uganila. In ti nič ne
 25 II   |         nadaljevala. ~"In ona! Veš, kakor sem slutila. Kje sva to
 26 III  |           je oklenila in razplakala kakor dojenček na njenih prsih. ~
 27 III  |          poljubili: ~"Ali -- ali -- kakor hočeta -- ali bi -- odložili
 28 III  |     odložili za en dan, za dva dni! Kakor hočeta! Moj Bog, ta ura!" ~
 29 III  |             desnico na njeno glavo, kakor za blagoslov. - ~"Zbogom,
 30 III  |             in bobnenje vlaka jo je kakor usnivalo v veselejše misli,
 31 III  |        rahlim poklonom odzdravila. ~Kakor bi se bila pravzaprav rada
 32 III  |            ni bil lep, vsaj tak ne, kakor si je njena mlada domišljija
 33 III  |         hiši prav tako pavovo perje kakor mi akademiki." ~Aleni so
 34 III  |           bajtarski otrok kravico. ~Kakor je bila pokrajina lepa in
 35 IV   |           da so se mu mišice napele kakor atletu: "Umazan sem, predpasnik
 36 IV   |         besedah, ki je pa ni zadela kakor sprožena puščica, ampak
 37 IV   |            domislila šole in knjig, kakor so jo učile, ter je začela
 38 IV   |     ščipalnik. Prava podoba službe, kakor poštni pečatnik.  "Gospodična,
 39 IV   |          danes naprerokoval toliko, kakor bi se do golega slekel.
 40 IV   |            ti tak! Sladkač, kakopa! Kakor vsi!" ~Jezna je zvila razglednico
 41 IV   |           ne tekne!" ~"Jaz pa kadim kakor Turek! Kaj hočem! Tu pod
 42 IV   |             Sahara, pusta in prazna kakor zemlja pred stvarjenjem." ~"
 43 IV   |         pogovarjam, pa s ptičicami, kakor princezinje v bajkah. Za
 44 IV   |          ima poklic." ~"Da, ima ga, kakor ga sto drugih nima. To je
 45 IV   |             je!" ~"Ste pa vi njemu, kakor se vidi! Vam ga privoščim,
 46 IV   |            drugi skrivnostno tajno, kakor veliko, v bodočnost zapisano
 47 V    |          Res me veseli, gospodična! Kakor nalašč ste zanj!" ~Mati
 48 V    |           Kar nataknjen sem že bil! Kakor na trnju! Sedi!" ~Prišlec
 49 V    |            primaknil stol, se ozrl, kakor bi nečesa iskal, potem pa
 50 V    |           jeli?" ~Alena je vprašala kakor strahoma. ~"Le ostanite,
 51 VI   |            in krizanteme na vrtu so kakor objokane povešale cvetove. ~
 52 VI   |            jutro vzbudilo življenja kakor sicer. Deklam in hlapcem
 53 VI   |              da bi dvignile obutal, kakor se spodobi. Edino konjski
 54 VI   |             zatisnil očesa. Novica, kakor mu jo je bil razodel mešetar,
 55 VI   |           da ga je vselej zabolelo, kakor bi udarjali po njem. Sram
 56 VI   |          sobi. Stopil je k oknu in, kakor je bil razráhan in odpet,
 57 VI   |           sonce, da bi se zasmejala kakor struna. Gorko bi ji bilo --
 58 VI   |             glavo in zatisnila oči, kakor trudna in dremotna. ~Takrat
 59 VI   |      mešetarja in se je vsa stresla kakor od studa. Soba je odmevala
 60 VI   |             mešetar in gabilo delo, kakor ga je slutila med Smrekarjem
 61 VI   |             v pouk z istim veseljem kakor prejšnji dan. Toda kljub
 62 VI   |       izginile gube z njenega čela. Kakor je bil prvo uro pogled v
 63 VI   |            na uro, kazalci so stali kakor pribiti. Učenec je slutil,
 64 VI   |             poljubila na čelo. ~"Ni kakor oče, ni ne! Sicer bi mi
 65 VI   |             mu same od sebe gibale, kakor bi segal in iskal tisto
 66 VI   |           očmi uprtimi proti pošti, kakor tat, je vsa trepetala, ko
 67 VI   |             v oči. ~"V šolo, kajne? Kakor sem vam rekel!" ~Tako jo
 68 VI   |           ogovoril, velik in močan, kakor tak, ki ima pravico velevati,
 69 VII  |     vstopila k Minki. ~Našla jo je, kakor prejšnji dan, pri delu za
 70 VII  |             ko se vam bo ura vlekla kakor dolgočasni tedni." ~Alena
 71 VII  |             oddiham, ko delam tole, kakor vidite, kar mi je največja
 72 VII  |         poklic in da ste socialist, kakor trdi Mara, ali ne čutite,
 73 VII  |         materi in vsi gledajo vanjo kakor v boginjo, in ko tak večer
 74 VII  |              oči so se ji zasvetile kakor ogenj in dvignila je roko: ~"
 75 VII  |            ve. Brest je bolj beseda kakor pa mož. Meni je vseeno." ~
 76 VII  |           raztrgala to razglednico, kakor je prejšnji večer svojo,
 77 VII  |           stavkom je brala, počasi, kakor bi bile te besede svete.
 78 VII  |          skuhala jabolčni štrukelj, kakor si ga ti rada jedla; sem
 79 VII  |           saj vem, da si že pisala, kakor si obljubila. Midva vsako
 80 VII  |           potem pa je bilo grčanje, kakor Jokov smeh. ~Alena je potegnila
 81 VIII |           je obstalo in ni trenilo. Kakor bi prisluškal z očmi. Potrpežljivo
 82 VIII |             glava zlezla med pleča, kakor bi hodil jetičnik. ~Jok
 83 VIII |             poiskal pisker zajtrka, kakor mu ga je spravljala žena
 84 VIII |             z vejicami lovil misli, kakor so se mu snovale in tekle
 85 VIII |              je obždel dokaj dolgo, kakor bi zaspal. Pa ni. Zakaj
 86 VIII |          posrebnil zadnjo kapljo. ~"Kakor bi bila voda," je zamrmral,
 87 VIII |             mešetar in se potuhnil, kakor bi mu bilo malo mar pismonoše. ~"
 88 VIII |            bomo tako rekoč sosedje, kakor sva midva, in še reveža
 89 VIII |          pismo v listnico. ~"Vidiš, kakor bankovec bo varno. Nič se
 90 VIII |      potrebna, pismonoša in jaz." ~"Kakor kolo mazila," se je veselo
 91 VIII |          noge več zapletale. Šel je kakor stroj po cesti. "Ima vmes
 92 VIII |         Pljunil je predse na cesto, kakor bi se mu gabilo. Niže je
 93 VIII |            se pa oprezno ogledoval. Kakor bi se bil predramil iz dremavice,
 94 VIII |          jih ne! Nisem tako neumen, kakor se sanja Smrekarju." ~Takole
 95 VIII |         bela hiša, tiha in samotna, kakor njena gospodinja, vdova
 96 VIII |            pa je ni otrl z rokavom, kakor ponavadi, tako je spremljal
 97 VIII |    polglasno Jok. "Zadnji korenček, kakor šilo tenak, izpukne! Ne
 98 VIII | premešetaril Jok, ali tako neroden, kakor je bil to pot pri Sv. Antonu,
 99 VIII |           in da je bilo do Strniške kakor do Plankarja daleč, bi bil
100 IX   |         Svečnik v roki je trepetal, kakor so mu udarjali sunki razburjenega
101 IX   |             da je -- hrust -- hodil kakor oprtan s silno težo. ~"Vraga,
102 IX   |           vselej za Vaše gozde več, kakor jih plača Smrekar." ~Tak
103 IX   |         redil, Taljan! Ne boš se!" ~Kakor skrivnost in kakor zaklad
104 IX   |            se!" ~Kakor skrivnost in kakor zaklad je Smrekar spravil
105 IX   |           je vrnila v njegove žile. Kakor blisk mu je zažarel načrt
106 IX   |            je legel in hitro zaspal kakor človek, ki se je trudno
107 IX   |             v prvih sončnih žarkih. Kakor plameni se je zibalo ovenelo
108 IX   |        pešcev. Tu pa svečani pokoj, kakor praznik, in v pokoju tiho
109 IX   |            v pokoju tiho šepetanje, kakor molitve. Zdelo se ji je,
110 IX   |             je bila drugačne oblike kakor za druga pisma. ~"Samo naslov
111 IX   |           in dan, vi ste prav taki, kakor vsi drugi, kakor Minka.
112 IX   |         prav taki, kakor vsi drugi, kakor Minka. Vse -- tujcu! Če
113 IX   |             čelo se ji je omračilo, kakor nikoli, ustnice je krčevito
114 X    |      Smrekar je bil izredno glasan, kakor bi hotel prevpiti samega
115 X    |      skrbeti sam? Viktor, poberi!" ~Kakor bi nalašč izpuščal prtič
116 X    |           večerji je vprašal naglo, kakor bi se ne bil prej domislil: ~"
117 X    |            glas zamiral in jo vabil kakor iz daljave, dokler ni v
118 X    |              se manjšalo in tonilo, kakor dogodek, ki mine in ga ne
119 X    |          iztegal ob tem težki roki, kakor bi s kretnjami razkazoval
120 X    |                 Jaz bom tudi hrust, kakor ata, še večji!" ~Tako se
121 X    |       hotela, in je sodila njo tako kakor njega. ~"Hinavska puhlica,"
122 X    |       prijaznosti in brez ljubezni. Kakor brez volje, vsa nemirna
123 X    |       utriplje in da ji korak beži, kakor preganjani. ~Pred njo se
124 X    |          deški smeh je ni razsrdil, kakor klic vesele moči jo je predramil,
125 X    |             bil večer tako prijeten kakor še nikoli. ~"Prazni strahovi!"
126 XI   |       govorila s Smrekarjem drugače kakor na samem. ~Kolikokrat si
127 XI   |           Pomagati mi mora Minka!" ~Kakor pozdrav v slovo je sijalo
128 XI   |        megla, ko se zaližemo v sobe kakor polži. Ah, krasen poklic,
129 XI   |           res več bridkosti v njem, kakor sem sanjala v Ljubljani." ~"
130 XI   |              Ko ob takih dneh delam kakor za stavo in začne pošteno
131 XI   |       resnično zamahnil s klobukom, kakor za pozdrav. ~Zdelo se jim
132 XI   |          tri so pridržavale korake, kakor bi lagodno šetale in bi
133 XI   |         pozna razmere. Da, samo on! Kakor nalašč, da je prišel." ~
134 XI   |          vprašujoče pogledal v oči, kakor bi iskal, ali je slika,
135 XI   |             bi iskal, ali je slika, kakor jo je nesel s seboj v duši
136 XI   |            je mednje dvignilo nekaj kakor črna, žugajoča senca. ~
137 XII  |           nabil z bankovci listnico kakor blazino, spisal kupno pogodbo,
138 XII  |           vas, da bi se vrnil potem kakor slučajno mimo Marevževca. ~
139 XII  |         Kako bi ji do živega! Zakaj kakor sršen je danes!" ~Mešetar
140 XII  |       nekajkrat zagrabil po iverih, kakor bi iskal v njih ugodne misli,
141 XII  |          prodali Smrekarju za ceno, kakor vam je oni dan ponujal.
142 XII  |       pripeljal, če vam je prav." ~"Kakor hočeš. Ne silim te ne in
143 XII  |            ne poje boben pred hišo, kakor revežu. Jutri potemtakem
144 XII  |            šel daleč od Marevževca. Kakor hitro je bil na samem, je
145 XII  |            je?" ~"Je že naša! Mehka kakor medna hruška! Kar pojdiva.
146 XII  |           bom več prenašal s seboj. Kakor bi mi živ ogenj sedel v
147 XII  |     razumemo." ~"Nič, ne boš me ne! Kakor pribito! Pet, če ne, kar
148 XII  |         denar! Poglejte! Ne kupujem kakor kak pritepen tujec, ki mnogo
149 XII  |          hahaha!" ~Zakrohotal se je kakor razbojnik. ~"Tiho, norec
150 XIII |          oče ne more prinesti sinu, kakor če mu prinese takele trudne
151 XIII |             drugod bi me morda bolj kakor tukaj." ~"Tako? Zakaj?"
152 XIII |         trepetali. ~"Ali ste mož?" ~Kakor bi odsekal, je Alena pretrgala
153 XIII |           na je vihrava, da je kaj. Kakor majhen lonček, za vsak nič
154 XIII |            bi ne bil to lep parček. Kakor nalašč!" ~"Lep, lep -! Od
155 XIII |            se vedli ob tej mladosti kakor siva starka? Ali naj bi
156 XIII |         obrvmi in dolgimi vejicami, kakor tihe, hrepeneče sanje. ~"
157 XIII |            so se ji krčile v pesti, kakor bi se nekam oprijemala,
158 XIII |            se je dvignila pred njim kakor močna žena, ob katero je
159 XIII |           to." ~Alena je vzdihnila, kakor bi se ji težka teža odvalila
160 XIV  |                               XIV. ~Kakor je učiteljica Mara obljubila,
161 XIV  |           je Mara naglo pripomnila, kakor bi si bila vprav domislila: ~"
162 XIV  |          poleti kopičijo in dvigajo kakor gorovja. Z dolgočasno, sivo
163 XIV  |           da te kar odnese s seboj, kakor rožico za klobukom. Tak
164 XIV  |            pozdravljal in se kretal kakor v salonu. ~"Tukajle, prosim!" ~
165 XIV  |          res! Splošni blagor je več kakor blagor poedinca. Zato je
166 XIV  |           pomilovalno bolj vzdihnil kakor rekel: ~"Da, da, za domovino
167 XIV  |             Tako jo je gledal Brest kakor ščinkavec mladiče v gnezdu!
168 XIV  |            molčali, ste se mi zdeli kakor tihi, trpeči ideal, prava
169 XV   |          nanjo tesna skrb materina. Kakor bi izza peči zrle očetove
170 XV   |             pismo, se je zamislila. Kakor koščen, tresoč se prst se
171 XV   |            ko je zagledala Aleno. ~"Kakor bi umrli! Kar nič ne pridete!
172 XV   |        Alena in se stisnila k Minki kakor otrok. ~"Kaj tako hitiš?
173 XV   |             Mara -- vsi me zbadajo. Kakor da sem institutka. Kaj se
174 XV   |             taki sodbi Aleni v oči, kakor bi ji prodirala vprašujoče
175 XV   |         fari. Če se potem mladenič, kakor je Brest, zanima zate bolj
176 XV   |             njeno roko in govorila, kakor da ne bi slišala prošnje. ~"
177 XV   |        prifrčala izpod sivega neba, kakor cvetni listič, bela snežinka
178 XV   |      Poglejte, to me spravi v grob! Kakor bi mene sekali, tako mi
179 XV   |            je tudi dokaj primaknil, kakor sem čula!" ~"Vse premalo,
180 XV   |             preplašena. ~"Menda ne, kakor sem razumela Tržačana." ~"
181 XV   |           in prešteval te hlode!" ~"Kakor da bi za vbogajme delal!
182 XV   |             duri. ~Jok je umolknil, kakor bi mu zadrgnilo vrat, in
183 XVI  |            držal klobuk za okrajce, kakor bi ga hotel vreči na tla.
184 XVI  |             me veseli, tako veseli, kakor bi zadel terno! To je dobro!
185 XVI  |             bučal ta strašni krohot kakor peklenski grom. Na Smrekarjevo
186 XVI  |          očitanje in ne za prošnjo. Kakor bi ga nihče ne poslušal,
187 XVI  |            drsajoči koraki očetovi, kakor jih je slišala doma, kadar
188 XVI  |             me odgrizli, da bi bila kakor vrba sredi planjave -- sama,
189 XVI  |             pismu je bil pozabljen, kakor bi se pogreznil v zemljo.
190 XVI  |             ob takem vremenu, ki je kakor nalašč za duševno delo. --
191 XVI  |        shujšalo lice in je bledela, kakor da bi jo razjedala bolezen.
192 XVI  |     prihitela k očetu, k materi, in kakor skoz nevihto je zasvetilo
193 XVI  |            vsega je bilo v obilici, kakor v bogati štacuni. Otrokom
194 XVI  |        vprašala in hitro dostavila, kakor bi se zbala: ~"Tudi jaz
195 XVI  |             je trapila toliko noči. Kakor bi otvoril strugo vrelcu,
196 XVI  |           nenadnega dejstva, da sta kakor preplašena drug drugemu
197 XVI  |            ste res tako kratkovidni kakor bajtarji in berači, ki jokajo,
198 XVI  |      ustavljal in po malem izpival, kakor bi iskal misli v vinu. Sédel
199 XVII |             dala luža iskro, vi pa, kakor hočete! Adijo." ~Mešetar
200 XVII |            in odšel. ~Alena je bila kakor okorela od čustev, ki so
201 XVII |           hipoma ves srd na Bresta, kakor iskra ji je bilo jasno,
202 XVII |   gospodična, kako znate postreči! ~Kakor bi me sam angel božji potolažil,
203 XVII |          roka, ki je tako pripravna kakor vaša. Bog plačaj, gospodična!"  "
204 XVII |          Samo zato. Potem se zgodi, kakor je božja volja!" ~"Ali ni
205 XVII |             rokami Minkino desnico, kakor bi se upa polna oprijemala
206 XVII |           mesto? Ko bi mi razodeli, kakor vam je želja." ~Alena se
207 XVII |           je njen smeh. Pa utihnil, kakor bi ga presekal. ~"Ali ni
208 XVII |              Alena je pustila svojo kakor brezčutna v njegovi, iz
209 XVII |      številke: ~"Kje vas vrag nosi? Kakor bi se zalezli v jazbino!"
210 XVII |        beseda. Sili se ta ženska -- kakor obad. Sicer pa upam, da
211 XVII |            gledal na mišičave roke, kakor bi občudoval lastno moč. ~
212 XVII |              vriskala in se smejala kakor razposajen otrok. ~Bližale
213 XVIII|             in zvil v žep proračun, kakor si ga je sestavljal ob skromni
214 XVIII|            je kljub temu spreletelo kakor mučna slutnja. ~Nadzornik
215 XVIII|     razlagala in učila mirno dalje, kakor je veleval urnik. Šolarjem
216 XVIII|            naj se vedejo in pazijo, kakor bi ga ne bilo v šoli, in
217 XVIII|      posebnega je zapazil v metodi. Kakor da ni šola, tako je premišljeval
218 XVIII|         sebi. Vse zre v učiteljico, kakor bi jim mati rezala belega
219 XVIII|             vsaj toliko socialista, kakor sem jaz. Potem bi šlo!" ~
220 XVIII|             se je razšlo po sobah. ~Kakor dopoldne se je godilo popoldne.
221 XVIII|         bavite z neumnim mazaštvom, kakor kakšna zloglasna konjaška,
222 XVIII|             in nedolžnimi zdravili, kakor je res, da sem dostikrat
223 XVIII|             ji je odletavalo krilo, kakor bi bila nevesta, ne petdesetletna
224 XVIII|               Toliko je ta svet naš kakor tvoj, Štefan, in nihče nas
225 XVIII|             ustanovila posojilnica, kakor vas nagovarja učiteljica
226 XVIII|             zibala in se izveznila, kakor bi tipala za dosti strupenim
227 XVIII|         čelo. ~Alena je vztrepetala kakor topolov list, pogum ji je
228 XIX  |                               XIX. ~Kakor nevihta je planil pretekli
229 XIX  |        dogodek na vso vas, pa se je kakor nevihta hitro polegel. ~
230 XIX  |        zrnje, ki je ostalo kokošim, kakor vsako jutro, od soseda se
231 XIX  |      hripavo bevskanje sitnega psa, kakor vsako jutro, gostaške deklice
232 XIX  |             v pretekli noči: Stran! Kakor pribito in nepremakljivo,
233 XIX  |           pribito in nepremakljivo, kakor dovršeno dejanje je stal
234 XIX  |           vesel in razigran v sobo. Kakor bi se ločila snoči v največji
235 XIX  |            po vsem tem mirno bereš, kakor bi se ne bilo nič zgodilo." ~"
236 XIX  |            oči, v katerih je sevalo kakor materinski ogenj. Začela
237 XIX  |          Bom," je odgovorila Alena, kakor odgovori otrok materi. ~
238 XIX  |               Minka je nadaljevala, kakor da bi ne slišala Aleninih
239 XIX  |        tedaj, ko izliva in izžareva kakor sonce ogenj ljubezni na
240 XIX  |          lica. ~Alena je zrla nanjo kakor na vzvišeno bitje, in se
241 XIX  |             sobi, jo je spreletelo. Kakor jo je vleklo skrivnostno
242 XIX  |         Brest je že stal ob vratih, kakor bi jo pričakoval. ~"Kako
243 XIX  |            zapekel. Spregovoril je, kakor bi bil užaljen, vendar je
244 XIX  |           solzami, nekam v daljavo, kakor bi iskale nekoga in ga klicale.
245 XIX  |          njegove ustnice Aleninih. ~Kakor bi bila hipoma oba vzdramljena
246 XX   |         pogledale vanj Alenine oči, kakor bi ga iskale in klicale.
247 XX   |       prejšnji večer, se nasmehnil, kakor se nasmehne človek lepim
248 XX   |           prijetno družbo pri delu, kakor vi sedajle, potem laže utegne,
249 XX   |             je sklonila glavo niže, kakor bi ne videla dobro ovnovega
250 XX   |            gledala njena lepa glava kakor roža iz temnega grma. ~"
251 XX   |             se je zasukal ob Aleni, kakor bi ga še nikdar ne bil trgal
252 XX   |      svrhnika in bi sedel tu s tabo kakor kmet v kožuhu." ~Trpotec
253 XX   |         Mami moram kaj prinesti." ~"Kakor hočeš, ljubica moja, kakor
254 XX   |          Kakor hočeš, ljubica moja, kakor hočeš." ~Alena se je oklenila
255 XX   |        proti domu. Trpotec je hodil kakor mladenič z devojko ob roki
256 XX   |       vsakega plamenčka je puhtelo, kakor bi padla ljubezen iz odprtih
257 XXI  |       dvignila kvišku in se gugala, kakor bi se oddihala od teže,
258 XXI  |             slame in desk ob snegu, kakor bi bili kožuhi obrobljeni
259 XXI  |          polikan črnosuknjar nisem, kakor hodijo po Ljubljani. Tukaj
260 XXI  |            čudil? Takale podlasica, kakor ste vi, pa med naše gumpce?
261 XXI  |         krotil in učil. Ali naši so kakor štorovi! Poglejte me, štiri
262 XXI  |             pa me drži v teh hribih kakor ljubezen. Tudi meni bi se
263 XXI  |       razveselila. ~"Pa pustiva to. Kakor sem rekel, jaz ne grem več
264 XXI  |           je stala nova šola. ~"Ah, kakor nebeško kraljestvo!" je
265 XXI  |            reč," je godrnjal gospod kakor sam s seboj. ~"Še nekaj;
266 XXI  |    gospodinja pa je zato prav taka, kakor ste vse ženske. Če pridejo
267 XXI  |        primeri -- je kolovrat stari kakor iz samega medu. Če pa pride
268 XXI  |         ženska, je vselej nabrskana kakor puran, če vidi rdečo ruto.
269 XXI  |          njimi je vihral Minkin šal kakor zastava. ~Dva dni potem
270 XXI  |            potem pa rekla: ~"Minka, kakor je smešno, tako je grozno.
271 XXI  |        zapel pismonoša in se obrnil kakor stroj ter naglo odšel. ~
272 XXI  |           se ji je zdel ljub in lep kakor še nikoli, da je vsa omamljena
273 XXII |             toda Jok se izmuzne." ~"Kakor kane," je povzel besedo
274 XXII |         toča bila, da ga bo bolelo. Kakor kužke nas je imel na vrvi
275 XXII |             Prav je, da imate šolo, kakor drugod! Ali naj imamo samo
276 XXII |           iste šole in istih naukov kakor noč in dan. Naš ni bil prej
277 XXII |         pismo sem vtaknil za vrata, kakor sem gotovo že desetkrat
278 XXII |           je tekel veselo in hitro, kakor ura na steni, ki je pokazala
279 XXII |            naglo dvignili in odšli, kakor bi se ustrašili predolge
280 XXII |           premikati, širile so roke kakor pošasti in dvigale proti
281 XXII |            tiho oddaljili od vrat. ~Kakor bi ga klic žene potegnil
282 XXII |          zasikal in gledal na dlan, kakor bi ga skelela od opekline.
283 XXII |        svetile črke in režale vanj, kakor krivda, vžgana v njegovo
284 XXII |          poleno je cvileč zasičalo. Kakor vzdih trpeče duše... ~Takrat
285 XXIII|     izpustil njeno roko, ki je bila kakor mrtva in mrzla v njegovi. ~"
286 XXIII|          obstal za vrati, pomolčal, kakor bi zbiral misli. Zdelo se
287 XXIII|           šola! Za šolo so značaji, kakor je Minka. Vsi moji vzori
288 XXIII|            Ko boš imela toliko vaje kakor Minka, sem prepričan, da
289 XXIII|           sedaj je prišla ta sodba, kakor od daleč nekje, in Alena
290 XXIII|      zaslutila, da je daleč ta ura, kakor bi utonila v morje. Tudi
291 XXIII|            nocoj tako melanholična. Kakor bi se v hipu spremenila.
292 XXIII|           Alena je obstala na mestu kakor vkopana. Srepo je zrla na
293 XXIII|      siknila skoz zobe, potem se pa kakor strta in pohojena zgrudila
294 XXIII|        pusto besedo, ko govori srce kakor pesem. Da, da, pride ura! ~
295 XXIII|         Najino prijateljstvo naj bo kakor lep žarek, ki redko posveti
296 XXIII|       iznenadeno in gledala po sobi kakor tujka. ~"Hvala Bogu," je
297 XXIII|           vzdihljaj se ji je izvil, kakor bi težka teža pala iz njene
298 XXIII|             spala Alena, vsa bleda, kakor belo pražnje, na katerem
299 XXIII|           razjokala na njenih prsih kakor otrok. ~ ~