Chapter

1 IV  |       to besedo je izgovorila z grozno ironijo - iz samega veselja,
2 VII |         vsega sveta vendar tako grozno sama, tako dolgočasno sama?" ~"
3 VII |  nesoglasje v svoji duši, nekaj grozno ledenega okrog srca. Pa
4 IX  |     povesila, v srcu je občutil grozno ponižanje. Zdelo se mu je
5 X   |   Popoldne sta se uri pri pouku grozno vlekli. Viktor je bil še
6 XVI | razodene Brestu, kar jo je tako grozno mučilo. "Gospod Brest, ali
7 XVII|        je bil v zadregi. S tako grozno odločnostjo je tajil Štefan,
8 XIX |        sredi učencev začutiš še grozno samoto, potem kreni na drugo
9 XXI |        kakor je smešno, tako je grozno. Ne hodi!" ~"Grem! -- Ti