Chapter

  1 I    |           V rokah je držal časnik, ki ga je dobival iz druge roke,
  2 I    |            da bi priklical Barušo, ki se je mudila v kuhinji. ~
  3 I    |           rečem, in blagor se jim, ki to morejo. Vsak pa ne more,
  4 I    |    hrepenenje po njem in ljubezen, ki je kakor v temi tavala za
  5 I    |         prstom na oglas v časniku, ki ga je še vedno držal v rokah. ~"
  6 I    |          zaeno ponovila to besedo, ki je zabolela kakor rana v
  7 I    |        objela oba, očeta in mater, ki sta še z bolečino v srcu
  8 I    |          odpuščala tej vroči krvi, ki je dehtela iz njenih poljubov,
  9 I    |        popravila Aleni dolge lase, ki so se razsuli čez rameni
 10 I    |         oklenila krog vratu očetu, ki se je ponižal v naslanjač. ~"
 11 I    |        poiskal skromni prihranček, ki si ga je priščipnil redno
 12 I    |       predalniku, je počakal žene, ki se je naglo vrnila iz kuhinje. ~"
 13 I    |       rokavom poljub z lica. Jeza, ki se je v hipu rodila, je
 14 I    |             kakor jo imajo ljudje, ki se jim reže tenek košček
 15 I    |            primaknila stol k možu, ki se je med ženinim skrbnim
 16 I    |        potika toliko takih deklet, ki so učene in lepe in poštenih
 17 I    |          rekla. Koliko je ženinov, ki so pri dobrem kruhu, pa
 18 II   |        Kakšen?"  "Pomisli, človek, ki oglase plačuje, ki za svojega
 19 II   |         človek, ki oglase plačuje, ki za svojega otroka išče domače
 20 III  |            prezvenel skrite skrbi, ki se mu je pasla v srcu. Hči,
 21 III  |             Hči, hrepeneča v svet, ki je slutila samo sonce, in
 22 III  |       pozabili grenkost tiste ure, ki se je bližala rodbini prvič
 23 III  |             drobnega koščka kruha, ki si ga je bila pripravila
 24 III  |           je poljubila očetu roko, ki je krčevito stiskala njeno
 25 III  |           da je zaropotal voziček, ki je odpeljal Alenino prtljago.
 26 III  |          je omagala materina roka, ki je mahljala z belo ruto,
 27 III  |           omagala tudi njena roka, ki je še pozdravljala iz daljave. ~
 28 III  |      slovesa in od grenkih čustev, ki so pretresla njeno srce
 29 III  |    razdaljo od doma je pokala vez, ki jo je morala raztrgati prej
 30 III  |           visokega, mladega fanta, ki je šel proti njej. Dasi
 31 III  |           je sicer imenitne gospe, ki je dvorljivca odslovila
 32 III  |        zaupanje tiste ženske duše, ki namerja prvi korak v svet
 33 III  |         videla njegove lokave oči, ki so bile že pile sijaj velikega
 34 III  |      pravzaprav norčeval iz ljudi, ki so mu bili dobrotniki. Zato
 35 IV   |        njegovem licu je bil izraz, ki prezira vse -- razen denarja.
 36 IV   |           občutila šele sedaj ost, ki je tičala v njegovih besedah,
 37 IV   |         tičala v njegovih besedah, ki je pa ni zadela kakor sprožena
 38 IV   |      komodo za rdečim zagrinjalom, ki je delilo njeno zasebno
 39 IV   |   zasmejala Erna; "to niso ljudje, ki prihajajo sem. Sama ne vem,
 40 IV   |          je bila v črn predpasnik, ki jo je mahedravo zagrinjal
 41 IV   |          oknu in gledala za Aleno, ki je brala razglednico, dokler
 42 IV   |            na Alenino razglednico, ki ji je gledala izza pasa. ~"
 43 V    |            in gledal v lice Aleni, ki se mu je smehljala in mu
 44 V    |          Viktor je pogledal očeta, ki mu je odrekel čaj, se namrdnil,
 45 V    |            Ozrl se je po leskovki, ki je tičala za podobo na steni.
 46 V    |     Alenine dlani, pobral klo buk, ki je ležal pod stolom, in
 47 V    |         kupčijskih pisem v jeziku, ki je bil mešanica laških,
 48 V    |         Kaj tisto! Tako pišemo mi, ki imamo kaj pametnega pisati.
 49 V    |       zapovedujoče in s poudarkom, ki je narekoval: Kar se bo
 50 VI   |          zastrmele v plamen sveče, ki se je širil in širil ter
 51 VI   |       cvenk cekinov in srebrnikov, ki so jih tujci nasipali v
 52 VI   |        videl med njimi, celo Joka, ki se mu je ognil s pota v
 53 VI   |    postelji in ga prijela za roko, ki je ležala vrh odeje in stiskala
 54 VI   |   pozdravljala siva, vlažna megla, ki se je vlekla in pasla po
 55 VI   |          je, da bi ta pusta megla, ki se vlači po njenih mislih,
 56 VI   |       drago sem jih prodal! Tisto, ki ima črno liso na ušesu,
 57 VI   |          njegov glas dušil besede, ki so prihajale iz sosednje
 58 VI   |         ropotom glušila te besede, ki so odmevale od stene. Videla
 59 VI   |          domislila poštarice Erne, ki je trdila, da ima Štefan
 60 VI   |     obregnil ob hlapca, sunil koš, ki ni visel na kljuki, da se
 61 VI   |        vmes in se briga za stvari, ki ji niso nič mar -- in zvodi
 62 VI   |          iskal tisto drobno stvar, ki bi mu utegnila uničiti najlepši
 63 VI   |             jo je pozdravila Erna, ki je razdeljevala pošto in
 64 VI   |         pisma izpod rok pismonošu, ki je udarjal pečate nanje. -- "
 65 VI   |      starki!" ~Postaren pismonoša, ki je podedoval ta posel kot
 66 VI   |          izza ščipalnika na Aleno, ki je zardela, dasi ni vedela,
 67 VI   |          Alena med drugimi ljudmi, ki so prišli na pošto, zagledala
 68 VI   |         velik in močan, kakor tak, ki ima pravico velevati, ter
 69 VII  |           namreč tisto težko delo, ki nam je jarem, samo delo
 70 VII  |      pravzaprav z gospodično Maro, ki trdi, da nima skoraj nobena
 71 VII  |       Edino to pravim: celo tisti, ki ima najiskrenejši poklic,
 72 VII  |            je merila z očmi Aleno, ki je bila na videz hladna
 73 VII  |       zapletena v goljufivo stvar, ki jo snujeta Štefan in Jok,
 74 VII  |            še enkrat predse pismo, ki ga je nosila ves dan v žepu
 75 VII  |          materino pismo na otroka, ki biva v tujini, vendar nekaj
 76 VIII |            se ni gnetel med ljudi, ki so vsi obenem tiščali k
 77 VIII |            Včasih je zaklopil oči, ki so se vselej kmalu odprle
 78 VIII |             Niže je sklonil glavo, ki mu je prikinknila ob vsakem
 79 VIII |            ceste v hosto na stezo, ki je bila zametena z listjem. ~"
 80 VIII |            zagledal belih rokavov, ki so se gibali med bukovjem
 81 VIII |            odlomil pred sabo vejo, ki mu je zastirala razgled.
 82 VIII |           Pod njim je zalajal pes, ki je priplesal iz hiše na
 83 VIII |        tako je spremljal Strniško, ki je šla po polju. Na korenjišču
 84 IX   |        posvetil opitemu mešetarju, ki se je oprijemal zidu z obema
 85 IX   |         odklenil in stopil k Joku, ki je visel na vseh štirih
 86 IX   |         obednico, je prijel pismo, ki je ležalo na mizi, in se
 87 IX   |            zmaga je sijala iz oči, ki so že letele po odprtem
 88 IX   |         hitro zaspal kakor človek, ki se je trudno priboril do
 89 IX   |        sredi gozda samotne smreke, ki so se s črno obleko rezko
 90 IX   |            je še ujela postiljona, ki je imel že napreženo ter
 91 IX   |     zajtrku je šla budit Viktorja, ki se je že gugal na lesenem
 92 IX   |         Aleno je položil ovojnico, ki je bila drugačne oblike
 93 IX   |        Alena je že zastavila pero, ki je pa nenadoma obtičalo.
 94 IX   |           po pravici? -- Torej vi, ki jeste moj kruh, ki bi brez
 95 IX   |       Torej vi, ki jeste moj kruh, ki bi brez te službe morda
 96 IX   |      ustnice je krčevito stiskala, ki so ji kljub temu trepetale
 97 IX   |           Strniško za tisto pismo, ki sem ga jaz prestregel -
 98 X    |            in se sklonil do Alene, ki je ihtela na stolu in si
 99 X    |          je! Na vas pa pade madež, ki vam utegne snesti kruhek --
100 X    |        hrupno, smejal malenkostim, ki niso bile smeha vredne.
101 X    |       priklicati v spomin dogodek, ki jo je tako silno razburil.
102 X    |          in tonilo, kakor dogodek, ki mine in ga ne pomnimo več. ~
103 X    |          razburila zaradi naslova, ki ga je napisala Strniški.
104 X    |          je od srca smejal otroku, ki je stal na stolu, krilil
105 X    |       Alena je pogledala Viktorja, ki se je kujal in užaljen vihal
106 X    |             Domislila se je Minke, ki ji je govorila o delu, o
107 X    |        govorila o delu, o bremenu, ki ne vpraša: ugodno ali neugodno,
108 X    |          na poti Viktorjeve ovčke, ki jih je gnal pastir s kravami
109 X    |          ji ne povem. Nisem otrok, ki pribeži k materi, ker se
110 X    |            mar!" ~Pobrala je šibo, ki jo je pustil pastir sredi
111 XI   |           zabavljala na vse tiste, ki so si izmislili naš imenitno
112 XI   |           načrt je ta: Za dekleta, ki so že iz ponavljalne šole,
113 XI   |       Vidita, ta vrt je delo moža, ki je bil socialist, preden
114 XI   |  prihajajočega. ~"Tisti Taljan je, ki kupuje od Strniške," je
115 XI   |           omenila malomarno Minka, ki je sicer niso užalile besede
116 XI   |          mogla dati duška čustvom, ki so ji polnila srce. ~"Ni
117 XI   |          je ponagajala Minka Mari, ki je napeto upirala oči v
118 XI   |     prihaja Brest, porodila misel, ki se je dvigala, čezdalje
119 XI   |          da je prišel." ~In želja, ki je bila porojena iz strahu
120 XI   |             je zorela v koprnenje, ki v Brestu ni iskalo ne častilca
121 XI   |       družabnika, ampak samo duše, ki bi ji ob tej stiski spregovorila
122 XI   |          kolovozu -- in o človeku, ki hodi svoja nova pota, so
123 XI   |         Minka se je ozrla v Aleno, ki ni vzdržala pogleda, in
124 XII  |         tnalu, pobral nekaj iveri, ki so ležale naokrog, jih drobil
125 XII  |            metal drobce proti psu, ki je napenjal verigo in lajal
126 XII  |     zamazano. Ogledoval je znamko, ki je imela samo pol kolesa
127 XII  |       pisal? -- Pa ne tista punca, ki jo je dobil v hišo? -- Hudir
128 XII  |          je vesel udaril po konju, ki je zbežal, da je zanašalo
129 XII  |            je prigrizavati cvrtje, ki ji je teknilo, ker si sama
130 XII  |          kakor kak pritepen tujec, ki mnogo ponuja, potem ga pa
131 XII  |           v hišo še nekaj sosedov, ki so s Strniško vred poželjivo
132 XII  |         jaz in tista vaša deklina, ki je pisala!" ~In spet se
133 XIII |          pozdravil Bresta Smrekar, ki se je po večerji vrnil iz
134 XIII |         slekel zelenkasti suknjič, ki je bil ves lisast od smolnih
135 XIII |            po kratkem molku Brest, ki je sedel sam z Aleno pri
136 XIII |         zakrila lice pred Brestom, ki je videl samo njene lepe
137 XIII |       položil svojo roko na njeno, ki je mirno počivala na mizi.
138 XIII |     pogledal izpod čela na dijaka, ki je razlagal. ~"Ugovarjam,
139 XIII |             Ali ni zidarski polir, ki je pred kra tkim še mešal
140 XIII |              je mirila rahlo žena, ki je jemala krožnik izpred
141 XIII |        rahel opomin Brestove noge, ki jo je prosil, naj se zataji,
142 XIII |        delovanje tiste učiteljice, ki jo plačujejo naši davki.
143 XIII |            je ozrla na gospodinjo, ki je stala na pragu. ~"Gospa,
144 XIII |            je šumelo žolto listje, ki ga je nastlala lipa po pesku. ~"
145 XIII |         ogovorila Smrekarica moža, ki je že ležal, ko je stopila
146 XIV  |        pred šolo in zrla za Aleno, ki je pela arijo iz Trubadurja. ~"
147 XIV  |           Na nebu ni bilo oblakov, ki se poleti kopičijo in dvigajo
148 XIV  |          dolgočasno, sivo kopreno, ki se ni ganila in je tiho
149 XIV  |            je oglasila hitro Mara, ki je točila Brestu. ~"Pomislite,
150 XIV  |       poglejte dandanes vse tiste, ki delujejo! Mar res delujejo
151 XIV  |           Mara pretrgala razgovor, ki je postajal rezek. ~"To
152 XIV  |            živiti toliko s kruhom, ki je tako grenak." ~"Žalostno,"
153 XV   |            bil očetov prst, tisti, ki je štedil in pritrgoval,
154 XV   |    prenesla poštaričinega pogleda, ki jo je srepo motril skoz
155 XV   |           razveselila dveh kmetic, ki sta prišli po opravku na
156 XV   |          cilja je hitela po cesti, ki je bila že zmrzla. Pred
157 XV   |        dovolila in gledala v gozd, ki je molíl gole, mrtve veje
158 XV   |           zavedela trpkega očitka, ki ga je nezavestno izgovorila.
159 XV   |          je silila Strniška Aleno, ki ni bila tako domača v kmetiški
160 XV   |            skoz okno težke vozove, ki so se škripaje vili na cesto.
161 XV   |           krikom pa je stal Brest, ki ji je svetoval: Molčite! ~"
162 XV   |          in tiste sleparske prste, ki so ga ukrali!" ~Jok je zaripel,
163 XV   |                Povejte vi tistega, ki pravi, da je prišlo pismo
164 XV   |          Minka," je prosila Alena, ki se je tresla po vsem telesu. "
165 XV   |        Minka je tolažila Strniško, ki je kipela od jeze, in jo
166 XV   |        pred seboj sta videli Joka, ki se je gnal po cesti z dolgimi
167 XVI  |            spremljevalcu. Ob lesi, ki vodi na dvorišče, sta obstala.
168 XVI  |            jaz hotel zaradi pisem, ki so se meni izgubila, tako
169 XVI  |          dvignila oči v Smrekarja, ki je moral zagledati v njih
170 XVI  |          ležal oblak gostih črtic, ki mu je očital: Slepar! ~Smrekar
171 XVI  |            je razmišljati dogodke, ki so jo tako vznemirili. Slišala
172 XVI  |      slutnja. Videla je mešetarja, ki je prihajal zvečer k Smrekarju,
173 XVI  |            dela, ob takem vremenu, ki je kakor nalašč za duševno
174 XVI  |         pride v dotiko tudi z njo, ki mu je zaupala, in bi ob
175 XVI  |          je v razvneti domišljiji, ki jo je mučila vsako noč,
176 XVI  |            angeli prinesli darove, ki jih čakajo v sosednji sobi.
177 XVI  |          je pridružil Aleni Brest, ki ji je povedal, da je povabljen
178 XVI  |            bila ubita zla slutnja, ki jo je trapila toliko noči.
179 XVI  |          kakor bajtarji in berači, ki jokajo, če dobe pisano cunjico
180 XVII |            videla obraze sodnikov, ki se ji čudijo in se spogledujejo
181 XVII |      ganila iz sobe. Edino Viktor, ki je imel neprestano opravka
182 XVII |         naglo sklonila k Viktorju, ki je ob njej jezdil novega
183 XVII |    gospodarja in segla po časniku, ki je ležal na mizi, ter ga
184 XVII |            in na fraze in na laži, ki so edini potni list človeka,
185 XVII |            otresala s kapuce sneg, ki se ji je bil usul z orehove
186 XVII |           kakor okorela od čustev, ki so jo prevzela v tem trenutku.
187 XVII |           ga ni bilo, in z glasom, ki je trepetal od sočutja,
188 XVII |             druga za drugo, v vas, ki je tiho počivala pod snegom. ~
189 XVII |      vratom. Ko je spoznala Minko, ki je snela kapuco in stresla
190 XVII |             popravila veliko ruto, ki je zdrsnila starici z ramen,
191 XVII |        pogladila pramen belih las, ki so ji silili na čelo. ~Starica
192 XVII |         človeku takale mehka roka, ki je tako pripravna kakor
193 XVII |        Kmalu boste zdravi! Bolnik, ki je takole dobre volje, se
194 XVII |           Mati je segla po palici, ki je stala ob postelji, in
195 XVII |            oblila rdečica, knjigo, ki jo je držal v roki, je hotel
196 XVII |        tleh in se približal Aleni, ki ni zaprla vrat za seboj. ~"
197 XVII |         upa polna oprijemala vrvi, ki jo dvigne z bolniške postelje. ~
198 XVII |           tedaj posijala na Aleno, ki je snela na pragu kapuco
199 XVII |         tistega pisma na Strniško, ki se je izgubilo, s katerim
200 XVII |         čistega neba zimsko sonce, ki je v milijardah lučk migotalo
201 XVIII|           Mara je skrila cigareto, ki si jo je pripravila za nekaj
202 XVIII|            zmožnosti, prva služba, ki bi bila prosta v mestu,
203 XVIII|         vtikate in silite v posle, ki vam niso nič mar. Kaj pravite
204 XVIII|           inteligentno učiteljico, ki naj nosi med narod prosveto
205 XVIII|         Minka si je utrla ustnice, ki so se tresle od razburjenja. ~"
206 XVIII|           pomaga narodu z znanjem, ki si ga je pridobil v šolah,
207 XVIII|    politika, če se ustanovi zavod, ki bi marsikoga otel iz rok
208 XVIII|             je zamrmral nadzornik, ki je pisal na katedru. ~"Ostanite
209 XVIII|         Urša, poštena stara dekla, ki je takisto začela vsa iz
210 XVIII|     ognjevito razodela vso pravdo, ki je bila naperjena zoper
211 XVIII|       množica mož, žena in deklet, ki so z jeznimi pogledi zrli
212 XVIII|           napraviti gaz med možmi, ki so se pa strnili še tesneje
213 XVIII|         šolskem zidu med ženskami, ki so ga zmerjale in suvale
214 XVIII|          pojavila župan in župnik, ki ju je priklical šunder.
215 XVIII|          udeležil celo nadučitelj, ki je sicer bival tih in skrbi
216 XVIII|       večeru je prišla tudi Alena, ki je vsa ogorčena šele tedaj
217 XVIII|            zabavljice in strelice, ki so v pogovoru frčale v Smrekarja,
218 XVIII|        vsaj toliko poštena kot vi, ki ste lažniv ovaduh in še
219 XIX  |        požrešnimi vrabci za zrnje, ki je ostalo kokošim, kakor
220 XIX  |          tistih strašnih pogledov, ki bole še od prejšnjega večera,"
221 XIX  |            je ustavila pred Aleno, ki si je otirala oči. ~"Povej
222 XIX  |          naroda. Táko žensko srce, ki izžareva iz sebe materinsko
223 XIX  |       trenutek in gledal v te oči, ki so zrle, skoraj orošene
224 XIX  |            za njo je stopal Brest, ki je čutil po stopnicah, da
225 XX   |           nasprotne strani Štefan, ki je bil na žagi. ~"Dober
226 XX   |           je okrenil do nje Brest, ki se je zasmejal s Smrekarjem
227 XX   |          skoz okence mlad uradnik, ki je že dolgo slonel za steklom
228 XX   |           zagledala sloko postavo, ki je čakala ob izhodu in motrila
229 XX   |            nos, da je tajil solze, ki so mu silile v oči. - ~Zvonovi
230 XXI  |          iz Zaselja po strmi poti, ki vodi v Bukovje, samotna
231 XXI  |          bilo lice, gorkejše srce, ki je uživalo krasoto prirode. ~
232 XXI  |            je videl skoz naočnike, ki so mu zlezli na konec nosu. ~
233 XXI  |        Nato je odprl vrata v sobo, ki je bila pisarna in spalnica,
234 XXI  |            prstom na lično stavbo, ki se je dvigala na gričku
235 XXI  |           nam je vsilila gosposka, ki ne ve, kje se denar jemlje."
236 XXI  |            Krasno je! To je polje, ki je dela vredno in potrebno!" ~
237 XXI  |    preklinja, češ, ženska lakomna, ki ji je primešetaril toliko
238 XXI  |         ter se zabavala z Brestom, ki se ji je zdel ljub in lep
239 XXII |            mešetarjev. Prijatelji, ki se niso srečali leto in
240 XXII |            vse vetrove. ~Le tisti, ki so imeli utrjeno navado
241 XXII |     odhajali poslednji, in pa oni, ki so izredno ugodno prodali
242 XXII |         Dve težki volovski verigi, ki ju je imel na sebi, prekrižani
243 XXII |              je popravljal krčmar, ki se je rad štulil med vaško
244 XXII |          tehtno Zaseljan Markovec, ki je doslej molčal, "ali se
245 XXII |             je poudarjal Markovec, ki se je pričel razvnemati. "
246 XXII |           pregnal iz fare vsakega, ki mu je bil na poti, in sedaj
247 XXII |           tisto Smrekarjevo punco, ki Minki ne seže niti do kolen." ~"
248 XXII |            vrgel klobuk v Rahneta, ki ga je pobral in obesil na
249 XXII |          dokler se ni vrnil Rahne, ki ga je spremil na cesto. ~"
250 XXII |         hitro, kakor ura na steni, ki je pokazala na polnoč, preden
251 XXII |           je svetil nekomu v lice, ki je ležal ob cesti. Smrekar
252 XXII |            so pogledale nanj črke, ki jih je dobro poznal. ~Smrekarju
253 XXII |          bilo pismo sivkast pepel, ki je trepetal na žerjavici.
254 XXIII|            in izpustil njeno roko, ki je bila kakor mrtva in mrzla
255 XXIII|          je gledal Aleno objokano, ki je s silno silo spregovorila
256 XXIII|        gledala na pisano verižico, ki se je vila v vijoličastih
257 XXIII|             sicer nepotrebna skrb, ki te je mučila." ~"Siromak
258 XXIII|          noč ni šel voščit materi, ki je ob brleči lučki sedela
259 XXIII|            strop in dramili mater, ki je milovala ubogega sina,
260 XXIII|           je govorilo vse Zaselje, ki je pograbilo vsako malenkostno
261 XXIII| Pogovarjala se je z uvelimi šopki, ki jih je nanosil Ivan. ~"Kajne,
262 XXIII|        prelivala v srd. Toda srce, ki jo je prvič v življenju
263 XXIII|         moglo udušiti zle slutnje, ki se je pojavljala čezdalje
264 XXIII|          nočeh bedeč klicala duše, ki bi jo dvignila iz te grozne
265 XXIII|            si utegnilo buditi upe, ki so neizvedljivi. Zato Vas
266 XXIII|            naj bo kakor lep žarek, ki redko posveti v življenje --
267 XXIII|       uvede hipoma v boljše kroge, ki so za vsakdanji kruh tako
268 XXIII|     stiskala hladna teža, iz prsi, ki so se nemirno dvigale, niso
269 XXIII|         postelje postrežnica Urša, ki ji je močila razbeljeno
270 XXIII|       Slabič, brez srca in poguma, ki išče zložne poti in se boji
271 XXIII|       zložne poti in se boji boja, ki mu je žensko srce malovredna