Chapter

  1 I    |       Revna je moja pokojnina, pa sem je vesel, da je vsaj mir.
  2 I    |        vsiljivih gospodkov. ~"Saj sem že rekla, jaz grem! Kaj
  3 I    |          je pač začetek, ljubica. Sem tudi jaz spočetka kuverte
  4 I    |     brisal prah z aktov -- no, pa sem le uradnik in imam pokoj
  5 I    |          mi je prišlo v glavo, ko sem ga slišala!" ~"Ah, nikar
  6 I    |          boste še vi hudi! Ah, da sem tako nesrečna!" ~Hči se
  7 I    |          ker ste moški vsi enaki, sem že rekla. Koliko je ženinov,
  8 II   |         seboj. ~"Viš, Baruša, kaj sem napravil? Vem, da si trudna,
  9 II   |          pijačo. ~"Poglej, takole sem vaju čakal! Ni prav tako?" ~
 10 II   |         In on -- in ona?" ~"Kakor sem uganila. In ti nič ne daš
 11 II   | nadaljevala. ~"In ona! Veš, kakor sem slutila. Kje sva to dobili?
 12 II   |        hčerine opazke. ~"Fant, to sem hotela povedati," je hitela
 13 II   |       Takole mi je rekla. In zato sem se pogodila, samo zato." ~"
 14 III  |         so bili tako prijazni, da sem se pripeljal na kolodvor.
 15 III  |          v naši hiši -- da -- ker sem olikan! Edini olikan v vsej
 16 IV   |        želite, gospod Smrekar?" ~"Sem mislil, da vam te želje
 17 IV   |      napele kakor atletu: "Umazan sem, predpasnik sem si raztrgal --
 18 IV   |            Umazan sem, predpasnik sem si raztrgal -- vidite, pri
 19 IV   |          Prav. -- Zdaj to, za kar sem prišel. S fantom začnita
 20 IV   |         niso ljudje, ki prihajajo sem. Sama ne vem, kaj so, toda
 21 IV   |        občevati, saj veste, otrok sem še pravzaprav. - Kako pa,
 22 IV   |   naprodaj. Ga že še spoznate!" ~"Sem ga že nekoliko." ~"Ste ga?
 23 IV   |         urad. ~"A -- seveda, kako sem pozabila! Razglednica za
 24 IV   |         Na abiturientski veselici sem vas videla. Sedite!" ~"Vaš
 25 IV   |           me izredno veseli. Dasi sem zasebna učiteljica, pa upam,
 26 IV   |      znate! Pa pustite!" ~"Včasih sem že kadila, pa mi ne tekne!" ~"
 27 IV   |     govori! Vse vem!" ~"V Bukovje sem se branila, ker je le preveč
 28 IV   |             Kaj ga poznam? Enkrat sem govorila z njim, pa že pošilja
 29 V    |           Dobro. Kajne, Alena, da sem bil priden?" ~"Je šele prvi
 30 V    |           smrkolin!" ~"Nikar, saj sem mu dovolila, da me tiče.
 31 V    |     učiteljica. "Nikar toliko." ~"Sem lačen!" ~Iz oči mu je gledala
 32 V    |           prineslo! Kar nataknjen sem že bil! Kakor na trnju!
 33 V    |           vrata in sedel. ~"Pasje sem delal, Štefan! Žejen sem!" ~"
 34 V    |          sem delal, Štefan! Žejen sem!" ~"Tina, stopi po pijačo!" ~
 35 V    |      premeril, vse preštel. In če sem se zmotil za pet kubikov,
 36 V    |           tisoč in ne jenja, dasi sem ga pestil in opijanil. Ne
 37 V    |      cente."  "Tudi njene gozdove sem prehodil, dvakrat, trikrat.
 38 V    |        mislila..." ~"Ženske tiho! sem rekel. Ne vtikajte se vmes!
 39 V    |        potem ji je tu odklenkalo. Sem že drugačne pregnal, pa
 40 VI   |    Bržkone še spi!" ~"Takoj ponj! Sem naj pride!" ~"Precej! --
 41 VI   |        posteljico. ~"Alena, nocoj sem prodajal ovčke, drago sem
 42 VI   |         sem prodajal ovčke, drago sem jih prodal! Tisto, ki ima
 43 VI   |        ušesu, tisto najdraže. Saj sem ti jo pokazal včeraj!" ~"
 44 VI   |           in skočil s postelje. ~"Sem te tako učila? To ni križ!
 45 VI   |              V šolo, kajne? Kakor sem vam rekel!" ~Tako jo je
 46 VII  |          da je to delo zabava." ~"Sem rekla: zame. Razumete! Jaz
 47 VII  |        česar sama ne poznam. Tako sem hrepenela ven, pa sem komaj
 48 VII  |        Tako sem hrepenela ven, pa sem komaj prišla in ves paradiž
 49 VII  |           Kaj mi mar! Ampak snoči sem vas morala zagovarjati.
 50 VII  |     iščeva, nikjer te ni. Opoldne sem skuhala jabolčni štrukelj,
 51 VII  |        kakor si ga ti rada jedla; sem mislila, zdajle bo pritekla
 52 VII  |         pa je moja gospodična? Pa sem mu povedala, da si šla daleč
 53 VIII |          vstopil pismonoša. ~"Saj sem vedel," je pohvalil samega
 54 VIII |          kreniti v Marevževec. In sem mislil, da speljem popoldne
 55 VIII |       oglasil Jok, "ali vidiš, da sem pozabil na tobak. Stopi
 56 VIII |          že segal po pismu. ~"Daj sem," je iztegnil roko Jok. ~"
 57 VIII |      bukovjem na vresnati jasi. ~"Sem vedel," se je razveselil, "
 58 VIII |        vedel," se je razveselil, "sem vedel, da ob takem vremenu
 59 VIII |         se ni ozrla. ~"Tako, zdaj sem pismo prinesel -- in ga
 60 IX   |        pred njim in mu, zibaje se sem in tja, zagrozil: ~"Zapomni
 61 IX   |         se človek raztrese. Čakal sem vas in navsezadnje sem se
 62 IX   |      Čakal sem vas in navsezadnje sem se zamislil in pozabil,
 63 IX   |    sklenjena. Nikar se ne trudite sem." ~Ko je Alena zapisala,
 64 IX   |            da! Pa se je ne boste! Sem že poskrbel, da se je ne
 65 IX   |           je ponovila Alena, "jaz sem že povedala, da nič ne vem,
 66 IX   |       Strniško za tisto pismo, ki sem ga jaz prestregel - zato
 67 X    |          zanj izgubim stotak, ker sem predober, prezaupljiv. --
 68 XI   |           bridkosti v njem, kakor sem sanjala v Ljubljani." ~"
 69 XI   |          gospodinjstvo. Prečitala sem nekaj izvrstnih del, kako
 70 XI   | gospodične, naloga! Saj veste, da sem že o počitnicah delal -
 71 XI   |        priskrbel virov -- in zato sem jo pobral takoj z zabojem
 72 XII  |           je oni dan ponujal. Jaz sem seveda mešetil -- saj veste --
 73 XII  |       vendar ste dobro čutili, ko sem vas dvakrat sunil pod mizo:
 74 XII  |         izluščeni strok na tla. ~"Sem, za resnico, da sem vas.
 75 XII  |        tla. ~"Sem, za resnico, da sem vas. Ali čutili niste. Zato
 76 XII  |         zdivjal, ko bi zvedel, da sem mu jaz podražil." ~"Pet
 77 XII  |           Strniška tudi ne. Obema sem navil uro, sebi pa olajšal
 78 XII  |     hruška! Kar pojdiva. Za jutri sem te napovedal, Štefan, ali
 79 XII  |       naredili. Vidite, Smrekarja sem srečal! Da ne bo še ene
 80 XII  |           hišo. ~"Strniška, danes sem dobre volje, pogodiva se,"
 81 XII  |    komolcem Joka. ~"Si slišal?" ~"Sem!"  "Za pričo si, da je ona
 82 XIII |     umaknila. ~"Gospodična, dijak sem, akademik, pri svoji časti,
 83 XIII |        Stvar je tale. Od Strniške sem kupil gozde; kupoval sem
 84 XIII |          sem kupil gozde; kupoval sem že dolgo in se nisva mogla
 85 XIII |          kak stotak več. Toda jaz sem ji pri tej priči naštel
 86 XIII |      Alena obstala. ~"Kajne, kako sem otročja, gospod Brest?" ~"
 87 XIII |         večerji ste vprašali, ali sem mož! Morda mi razodenete
 88 XIII |       sedaj še upate ponoviti, da sem krivična?" ~Iz oči so ji
 89 XIII |          Brest, laže mi je. Morda sem se resnično preveč in po
 90 XIV  |        Ali si Bresta povabila?" ~"Sem. Nič se ne boj, Alena; tvoj
 91 XIV  |           se je zasmejala Mara. ~"Sem rekla: precej. Za moj okus
 92 XIV  |  zanimivega razgovarjale. Žal, če sem vas zmotil." ~Alena je bila
 93 XIV  |          Zelo zanimivo! Prepričan sem, da jo je izgovorila gospodična
 94 XIV  |      gospodična Minka!" ~"Da, jaz sem izrekla to besedo! Mislim
 95 XIV  |             Gospodična Minka, jaz sem že ponovno trdil, da vas
 96 XIV  |        celo o sebi, dasi vem, kaj sem. Komaj atom, prašek! In
 97 XIV  |       prašek! In vendar trdim, da sem trohico le že storila. In
 98 XIV  |      Poglejte, ponošeno krilo! In sem ga vesela in ponosna nanj!" ~
 99 XIV  |        pota jo je dohitel. ~"Kako sem se vas ustrašila!" ~"Ali
100 XIV  |       dvorišča. ~"Gospodična, jaz sem prepričan, da se vi ne boste
101 XV   |      pravzaprav sama ne vem, čemu sem se razburila. Domov namreč
102 XV   |           polno pismo od mame, da sem kar nesrečna." ~Minka ni
103 XV   |          vsi me zbadajo. Kakor da sem institutka. Kaj se toliko
104 XV   |          tako, tudi ti misliš, da sem taka?" ~"Nič ne sodim. Vem
105 XV   |           Maro in Brestom? O, jaz sem naglo uganila!" ~"Poglej,
106 XV   |   ljubezni ti razodenem: tudi jaz sem že bila prevarana..." ~"
107 XV   |           ne doživiš ure, kakršno sem doživela jaz, in če jo doživiš,
108 XV   |     kolikor je je bilo v meni, da sem se dokopala s krvavečimi
109 XV   |  krvavečimi prsti na višino, kjer sem sedaj -- ponosna na to,
110 XV   |       sedaj -- ponosna na to, kar sem, ker sem sama iz sebe!" ~
111 XV   |       ponosna na to, kar sem, ker sem sama iz sebe!" ~Alena se
112 XV   |      sekali, tako mi je! O, zakaj sem prodala! Vse prepoceni,
113 XV   |       tudi dokaj primaknil, kakor sem čula!" ~"Vse premalo, še
114 XV   |             Gospodična, prepoceni sem dala, vse prepoceni," je
115 XV   |       Trsta in se jezil, zakaj da sem že prodala, češ, pet tisoč
116 XV   |          Pomislite, pet tisoč. Pa sem rekla, zakaj niste nič pisali.
117 XV   |     preplašena. ~"Menda ne, kakor sem razumela Tržačana." ~"Tedaj
118 XV   |          bi bilo prehudo!" ~"Tako sem tudi jaz rekla. Njemu naj
119 XV   |         da se mi je zanohtalo, ko sem meril in prešteval te hlode!" ~"
120 XVI  |        bila slaba in silno pridno sem študiral te dni. Zato me
121 XVI  |         Zato me ni bilo!" ~"Tako? Sem mislila, da ste kaj zvedeli
122 XVII |           trudno nasmehnila: "Ali sem bolna ali sem neumnica?" ~
123 XVII |    nasmehnila: "Ali sem bolna ali sem neumnica?" ~Segla je po
124 XVII |           ženske! -- O Bog, zakaj sem tako nesrečna!" ~Alena je
125 XVII |        Ali se vam sanja?" ~"I no, sem mislil, da pravda ni za
126 XVII |           Zamišljen študent! Kako sem neroden! Oprostite, gospodična!" ~
127 XVII |       Zahvalim! Pojdite dol, zato sem prišla!" ~Okrenila se je
128 XVII |     Prosim, prosim! Vsak trenutek sem vam na službo." ~Spet so
129 XVII |        gospodična je prišla. Tako sem je vesela, da mi je kar
130 XVII |        bil rad prišel! Toda zaril sem se v knjige -- moram, in
131 XVII |            Povejte, tožim ga! Ali sem jaz poštar? Ali sem pismonoša?
132 XVII |           Ali sem jaz poštar? Ali sem pismonoša? Kaj me briga,
133 XVII |         vem, da je nedolžna, zato sem prišel prosit vaše izjave,
134 XVII |     blaznih reči in naj pomni, da sem za take stvari odgovoren
135 XVII |          zame nekaj strašnega, ko sem tako sama, ko nimam nikogar,
136 XVIII|          toliko socialista, kakor sem jaz. Potem bi šlo!" ~Nato
137 XVIII|            sodite! Za druge posle sem odgovorna svoji vesti in
138 XVIII|     obiskujem bolnike, res je, da sem tu in tam poskusila z domačimi
139 XVIII|        zdravili, kakor je res, da sem dostikrat že jaz edina povzročila,
140 XVIII|    poslali po zdravnika, katerega sem za nekaj revežev iz lastne
141 XVIII|         pijanec! Zoper vas gredo, sem ujela nekaj besedi! O, hudobe
142 XVIII|      zadoščenje in priznanje: kar sem delala, sem delala po vesti
143 XVIII|        priznanje: kar sem delala, sem delala po vesti za narodni
144 XVIII|           potepala se nisem, bila sem v pošteni družbi." ~"Hahaha,"
145 XVIII|       kvišku in pestil roke. "Kaj sem, povejte, recite, če se
146 XIX  |              Ne šali se! Resnično sem revica!" ~V glasu je bilo
147 XIX  | pristavila: "Gorje mi, Minka, ker sem sama, tako strašno sama!" ~
148 XIX  |    zaupala?" ~Alena je zardela. ~"Sem."  "Komu?"  "Brestu!"  Minka
149 XIX  |           Poglej in oprosti! ~Ali sem bila jaz snoči sama? Ali
150 XIX  |          bila jaz snoči sama? Ali sem bila na Miklavžev večer
151 XIX  |         Miklavžev večer sama? Ali sem v šoli sredi otrok sama?
152 XIX  |       šoli sredi otrok sama? Mati sem in na to materinstvo sem
153 XIX  |          sem in na to materinstvo sem ponosna in sem srečna!" ~
154 XIX  |        materinstvo sem ponosna in sem srečna!" ~Minka se je razvnela,
155 XIX  |           je sedela na zapečku. ~"Sem že za pečjo, gospodična!
156 XIX  |          me veseli, Alena! Slutil sem, da pridete!" ~"Ne verjamem,
157 XIX  |           kaj se godi po vasi." ~"Sem že zvedel. Grdo je napravil
158 XIX  |         napravil Smrekar." ~"Zato sem se hotela maščevati nad
159 XIX  |       prosim vas! Verujte mi, kar sem vam rekel, da vas globoko
160 XIX  |     stopil tik pred njo. ~"Ah, ko sem tako nesrečna!" ~Brest je
161 XX   |        povešeno glavo. ~"Neumnost sem napravil," je mrmral. "Veliko
162 XX   |         čakajte, vi ste vzrok, da sem odretala pastirčku nogo.
163 XX   |     delati jaslice. ~"Naj bo, kar sem obljubil," se je odločil
164 XX   |        radostno ogovorila. ~"Sani sem čakal, sani!" ~Zagugal se
165 XX   |          bili v Ljubljani?" ~"Dan sem imel, dan, gospodična, zaradi
166 XX   |           ni izteklo, nič še. Vse sem po pravici povedal. Vse.
167 XX   |          se močno zagugal. ~"Koga sem naznanil? -- Nobenega nisem
168 XX   |       naznanil, ampak povedal, da sem dal pismo Joku. Ta je falot!
169 XX   |      Strniška je tako pričala, da sem nedolžen. In naša poštarica
170 XX   |      nisem ugovarjal, kar skrivaj sem jo oblekel. Vidiš, kako
171 XXI  |        nekoliko užaljen: ~"Župnik sem jaz! Za mano!" ~Zavil je
172 XXI  |    naslonil ob komolec. ~"Slišala sem, oprostite, da sem tako
173 XXI  |        Slišala sem, oprostite, da sem tako indiskretna -." ~"Le
174 XXI  |           šoli?" ~"Nič ne mislim. Sem ga že odpovedal. K svetemu
175 XXI  |          kaj vas to skrbi?" ~"Jaz sem učiteljica iz Zaselja, nameravam
176 XXI  |        vam nesem po stopnicah, pa sem jim bil komaj kos. Célo
177 XXI  |           kos. Célo naročje palic sem polomil leto in dan nad
178 XXI  |           poskusim brez palice in sem prepričana, da me ne poneso
179 XXI  |         korar ali tehant. Ali vse sem zaigral zaradi ljubezni
180 XXI  |           pomilovalno muzajo, ker sem takle, od župljanov pa to,
181 XXI  |       mizo. "Poglejte: Tri plašče sem kupil za cerkev, dva lustra;
182 XXI  |            dva lustra; tole bajto sem pokril; če krava zboli:
183 XXI  |         Eden vendar niso vsi. Jaz sem pa v Zaselju slišala, da
184 XXI  |              Pa pustiva to. Kakor sem rekel, jaz ne grem več v
185 XXI  |           nekaj; ne zamerite, jaz sem zelo sitna. Ali bi bili
186 XXI  |         kraljestvo, v svoj ideal. Sem bila že gori. Krasno je!
187 XXI  |          kaj slišala? S pismonošo sem govorila. Na Joka je zvrnil." ~"
188 XXI  |         Molči in jih ne žali. Jaz sem govorila s Strniško in zažugala
189 XXII |        liter in odšel. ~"Prehitro sem udaril! Za petak bi ga bil
190 XXII |        kje pa tiči danes Jok? Ali sem ga zgrešil ali ga res ni
191 XXII |        Skrbi ga! Zakaj tudi njega sem pogrešil na semnju. Ali
192 XXII |     prinesel k nam. Povem vam, da sem svojega fanta prej s palico
193 XXII |        opravljal ali oponašal. Ko sem ji razodel med štirimi očmi
194 XXII |          da bi zašili? Zakaj? Ali sem goljuf, ali slepar? Kaj!
195 XXII |        Dobrota je sirota! Dobroto sem storil pismonoši, ko sem
196 XXII |          sem storil pismonoši, ko sem nesel zanj pismo v Marevževec
197 XXII |      pismo v Marevževec tedaj, ko sem kupoval krave za Vrbka.
198 XXII |           krave za Vrbka. Dobroto sem storil Strniški, ko sem
199 XXII |           sem storil Strniški, ko sem ji primešetaril debele stotake,
200 XXII |         tega in tega dne?" "Dal," sem odgovoril. "Kam ste oddali
201 XXII |        Jaz ga nisem dobila!" Nato sem žensko tako pogledal, da
202 XXII |          da jo je kar streslo, in sem govoril: "Pol ure sem te
203 XXII |          in sem govoril: "Pol ure sem te čakal, pol ure, in te
204 XXII |          ure, in te ni bilo. Nato sem pobral oklešček, ga naslonil
205 XXII |            nekaj pomeni. In pismo sem vtaknil za vrata, kakor
206 XXII |           vtaknil za vrata, kakor sem gotovo že desetkrat poprej.
207 XXII |              In sedaj govori, ali sem mešetil v tvojo izgubo ali
208 XXII |          zapisal. ~"No torej! Ali sem potemtakem falot, gospod
209 XXIII|         Ivan, ti ne smeš zahajati sem. Ljudje so tako čudni!" ~"
210 XXIII|     prosil: ~"Ne zameri! Razburil sem se, ne govoriva o tem!" ~
211 XXIII|       čezdalje bolj spoznavam, da sem in bom prav srednje vrste
212 XXIII|          kar slaba. Ne vem, zakaj sem tako razdražljiva, tako
213 XXIII|          toliko vaje kakor Minka, sem prepričan, da ne boš slabša,
214 XXIII|     iskreno stisnil za roke: "Jaz sem prepričan, da se vi ne boste
215 XXIII|          v hipu spremenila. Sodil sem, da boš razigrana in vesela,
216 XXIII|           Siromak ubogi! Celo uro sem preklečala v cerkvi in molila
217 XXIII|           Nisem razigrana, potrta sem, strašno potrta. On je žrtev!" ~"
218 XXIII|            drugega nič. Veste, da sem reven, veste, da imam dolgove --
219 XXIII|           razbeljeno glavo. ~"Kje sem?" je vprašala iznenadeno
220 XXIII|       Pojdite! Jaz zaspim, trudna sem!"- ~O mraku je prišla Minka.
221 XXIII|         poteptala. ~"Minka, sedaj sem sama -- in sama pojdem v