Chapter

  1 I    |           jo pripravili, sedaj naj si pomaga sama; kdor je preveč
  2 I    |            parkrat sama v kavarno, si kupila cigaret, kadila in
  3 I    |             in da bi gledala, kako si na starost zaradi mene ne
  4 I    |       mater. ~"Alenčica, oj, vedno si bila taka. Blisk in vihar --
  5 I    |          moj otrók, brez preudarka si! Teplo te bo to med tujci!" ~
  6 I    |          te bo to med tujci!" ~Oče si je z modro ruto otrl solzo
  7 I    |           ni bilo po novem, dokler si bila še Barba; pa si le
  8 I    |        dokler si bila še Barba; pa si le uradnikova soproga, za
  9 I    |       odloku in ukazu. Še z rokami si je pomogel, da se je vzpel
 10 I    |    prijemlje v kolenih." ~"Oče, ti si čuden, ne razumeš! Najlepšo
 11 I    |            Naj zvedo tam zunaj, da si iz Ljubljane, da nismo kar
 12 I    |     poiskal skromni prihranček, ki si ga je priščipnil redno vsak
 13 I    |     zamrmral Trpotec zadovoljno in si obrisal z oguljenim rokavom
 14 I    |            lonec poveznila? Kakšna si!" ~"Kakšen si pa ti in vsi
 15 I    |    poveznila? Kakšna si!" ~"Kakšen si pa ti in vsi moški! Ali
 16 I    |            Nič!" ~"Ljuba duša, ali si čudna! Če hoče ženska moža,
 17 I    |         tja na Glavni trg!" ~"Kako si grob!" ~"Taka je postava
 18 I    |          in iskala rute v žepu. Ko si je obrisala oči, je globoko
 19 I    |           je stala pred zrcalom in si spletala kodre v tenke kitice,
 20 II   |           Z zadnjim koščkom pomade si je pomazilil sive brke in
 21 II   |          in odšel. ~Ko je odkosil, si je po cvičku privoščil še
 22 II   |          kaj sem napravil? Vem, da si trudna, ti in Alenčica. --
 23 II   |       preseneti in jima dokaže, da si je samo zato nakačil brke
 24 II   |            vse po stari navadi, bi si bila Baruša uprla komolce
 25 II   |    iztuhtal boljše, Janez!" ~Alena si je že odlomila peto štručke,
 26 II   |           svojem!" ~"Če se bo dal! Si čula, kako se mu je Smrekar
 27 II   |    okrenila do moža. ~"Sitnež, res si sitnež. Same strahove vidiš!
 28 II   |           Same strahove vidiš! Ker si bolan, menda." ~Trpotec
 29 III  |          drobnega koščka kruha, ki si ga je bila pripravila za
 30 III  |        objema, stisnila ustnice in si otrla solzne oči. ~"Ne,
 31 III  |            študentka. Šele na tleh si je domislila, da to ni bilo
 32 III  |            lep, vsaj tak ne, kakor si je njena mlada domišljija
 33 IV   |           ha, neumnosti! Zapomnite si, neumnosti, mestne neumnosti!
 34 IV   |         vendarle. Alena, zapomnite si tole: Odslej in dokler ste
 35 IV   |         Umazan sem, predpasnik sem si raztrgal -- vidite, pri
 36 IV   |            na raztrgan komolec. To si zapomnite!" ~"Zapomnim si,
 37 IV   |          si zapomnite!" ~"Zapomnim si, zapomnim." ~Alena ni vedela,
 38 IV   |           vabila: Nazaj, nazaj! Tu si prodana -- tu si dekla!
 39 IV   |         nazaj! Tu si prodana -- tu si dekla! Ali njen značaj je
 40 IV   |        žvižganje iz kuhinje. Alena si je pa zapela pesem in šla
 41 IV   |          več samo za igrače, velik si že, dosti velik, da se lotiš
 42 IV   |             Hi-hi-hi, kaj neki ste si mislili!" ~"Vedno delo,
 43 IV   |            pred okencem, poštarica si je pa obrisala naočnike,
 44 IV   |             Náte cigarete!" ~Alena si je prižgala in ob prvem
 45 V    |            je vprašal sina oče, ko si je po večerji nalival v
 46 V    |         prikimaval Štefan ženi ter si točil vnovič. ~"Meni tudi
 47 V    |         bolj prijatelja." ~"Uh, ti si tudi pregrob s fantom, kadar
 48 V    |        izpil zadnjo kupo terana in si primaknil čaj. ~"Alena,
 49 V    |          na trnju! Sedi!" ~Prišlec si je ropotaje primaknil stol,
 50 V    |        segel po steklenici ruma in si natočil v vinski kozarec. ~"
 51 V    |         ureže po grlu!" ~Z rokavom si je obrisal kocine krog ust. ~
 52 V    |          takih kupčijah." ~Mešetar si je nalil parkrat v kozarec,
 53 V    |          les, vreden med brati!" ~"Si preštel pravilno? Premeril
 54 V    |          kaj mi je rekla danes?" ~"Si bil tam?" ~"Bil. Je rekla:
 55 V    |               Jok, to ti povem, če si ti..." ~Smrekar je zardel
 56 V    |         nisem taka prismoda, da bi si žagal vejo, na kateri stojim.
 57 V    |           par tisočakov -- prebito si bil neumen -- je prišla
 58 V    | pomežikoval v polne kupice, katere si je nalival v strahu, da
 59 V    |         čuti trdih korakov. Pomela si je oči, pogledala pričeto
 60 VI   |     svečnik, se ozrl proti oknu in si pomel oči. ~"Tina, kje je
 61 VI   |           veselje. ~"Zakaj nisem?" si je očitala. ~"Ko bi sedajle
 62 VI   |            me briga ta umazanost," si je kričala v dušo, zaeno
 63 VI   |           od joka vprašal: ~"Zakaj si huda?" ~Aleno je bilo sram
 64 VII  |          to delo nikdar ne vpraša: si razpoložen, se ti ljubi,
 65 VII  |          punčka moja ti, kak otrok si še!" ~Sedla je tesno k njej
 66 VII  |           moja Alenčica! ~Ne morem si kaj, da bi te koj prvi dan
 67 VII  |           kako se ti kaj godi, ali si živa in zdrava, ali ti je
 68 VII  |           jabolčni štrukelj, kakor si ga ti rada jedla; sem mislila,
 69 VII  |             Pa sem mu povedala, da si šla daleč proč, čez hribe
 70 VII  |        nama, brž piši; saj vem, da si že pisala, kakor si obljubila.
 71 VII  |             da si že pisala, kakor si obljubila. Midva vsako uro
 72 VIII |        roke. ~Krčmar je zazehal in si pomel oči, preden je segel
 73 VIII |           je segel po posodi. ~Jok si je primaknil stol k mali
 74 VIII |            ob peči in sedel. ~"Kam si se namenil," je vprašal
 75 VIII |         Kaj ni Plankarja, Jok? Ali si ti za krčmarja, ko sediš
 76 VIII |          tak! Ne razumeš šale? Kaj si bomo tako rekoč sosedje,
 77 VIII |           če bi tako naneslo. Hudo si mi ustregel danes, zaradi
 78 VIII |     ustregel danes, zaradi butaric si mi." ~"To ni nič," je zamahnil
 79 VIII |           nič," je zamahnil Jok in si zapel kamižolo. ~Martinek
 80 VIII |      zapuščal Plankarjevo krčmo in si tlačil v usta tobak, katerega
 81 VIII |       človek v stiski izmuzne. Jok si tudi ne bo zarinil vseh
 82 VIII |    izmaknil prstov iz njega. Ne bo si jih ne! Nisem tako neumen,
 83 IX   |           tja, zagrozil: ~"Zapomni si, Smrekar! Zaradi tega pisma
 84 IX   |       zaklenil. Ko je skril ključ, si je pomel roke in vsa moč
 85 IX   |         molčala. ~"Kaj mi mar! Naj si drug drugemu izpijejo kri,
 86 IX   |        Alena je sedla k pisalniku, si pripravila pero in ga pomočila. ~
 87 X    |           ki je ihtela na stolu in si zakrivala obraz. ~"Gospodična,
 88 X    |        Naglo je sedla na postelji, si pomela oči, jih zopet zaklopila
 89 X    |      sklenila v naročju. Poskusila si je priklicati v spomin dogodek,
 90 X    |           Ni vsak tako srečen, kot si ti, tak hrust!" ~"Jaz bom
 91 X    |       obedu niso posedeli. Smrekar si je naročil črne kave v pisarno,
 92 X    |           ga kaznovala, samo da bi si oteščala notranje vznemirjenje.
 93 X    |           rekel Viktor. "Zato, ker si huda!" ~Zagrabil je klobuk
 94 X    |            mar," je rekla odločno, si popravila lase in šla v
 95 XI   |        kakor na samem. ~Kolikokrat si je ponavljala: "Kaj mi mar!"
 96 XI   |      vesela Mara, snela slamnik in si ga pripela ob pas. "Le obsij
 97 XI   |         predlogom zadovoljne in so si segle v roke. ~"Torej suha
 98 XI   |     zabavljala na vse tiste, ki so si izmislili naš imenitno dolgočasni
 99 XI   |           nebu. ~"Mara, strahovito si poredna! Meni se zde Minkine
100 XI   |    namenjene?" ~"Do Marevževca, da si ogledam okolico, dokler
101 XII  |          imel dokaj gotovine doma, si je izposodil še nekaj tisočakov,
102 XII  |     slučajno mimo Marevževca. ~Jok si je pri Plankarju pomiril
103 XII  |       sedel na tnalo, se odkril in si otiral z veliko ruto pot
104 XII  |       skrbi ga srknite!" ~Strniška si je otrla ustnice s predpasnikom
105 XII  |      cvrtje, ki ji je teknilo, ker si sama iz gole skoposti ni
106 XII  |           sunil s komolcem Joka. ~"Si slišal?" ~"Sem!"  "Za pričo
107 XII  |        slišal?" ~"Sem!"  "Za pričo si, da je ona brzojavila!" ~"
108 XII  |        kdaj sitnosti zavoljo tega, si odgovoren samo ti! Seveda
109 XIII |      predenj in ga vprašal: ~"Ata, si kaj prinesel?" ~"Ná," se
110 XIII |           in delovne roke. Zapomni si!" ~Viktor je iztegnil roke
111 XIII |           gospod Smrekar?" ~Štefan si je otrl brke in jih nasukal.
112 XIII |            naj vsak stan skrbi, da si ujame še postrani kaj kruha.
113 XIII |               Na sprehod? Neumnost si naredila!" ~"Zakaj?"  "Slamo
114 XIII |         spim." ~Zaobrnil je glavo, si pritegnil odejo okrog vratu
115 XIV  |        drage volje obljubili in so si že podale roke, je Mara
116 XIV  |         naglo pripomnila, kakor bi si bila vprav domislila: ~"
117 XIV  |       Odloči sama! Ti vabiš, torej si gospodar!" ~Tako je sodila
118 XIV  |         Alena je stopila k peči in si grela roke. ~"Da bi zmrzovale,
119 XIV  |            sedle okrog mize. ~"Ali si Bresta povabila?" ~"Sem.
120 XIV  |           cigareti. "Toda o Brestu si precej mojih misli!" ~"Vendar
121 XIV  |         Bravo, Minka! Izvrstno! Če si ti socialist, tedaj mora
122 XIV  |              je rekla Mara. ~"Kako si čudna, Mara!" ~"Nič nisem
123 XV   |        otrok. ~"Kaj tako hitiš? Ti si vsa razburjena, Alenčica."
124 XV   |           je bil v tej besedi. "Ti si otrok in ne veš, kaj imaš,
125 XV   |           še mogla objeti." ~Minka si je otrla z rutico oči. ~"
126 XV   |          tajiš, utajila ne boš, da si že vznemirjena, in vznemirjen
127 XV   |         ničemurna zato, če veš, da si najlepša dekle v fari. Če
128 XV   |   prevarana..." ~"Prevarana? Torej si nesrečno ljubila -- in odtod
129 XV   |       odpuščam ti to žaljenje, ker si -- otrok. Želim samo to,
130 XV   |             zakaj on ni mož, ti pa si vredna moža. Dovolj! In
131 XV   |               Prigriznita!"  Minka si je urezala kos kruha in
132 XV   |             Saj plača Smrekar, ker si mu pomagal, da sta mi izplela
133 XV   |            kdor stori dobro!" ~"Da si me pustil pri miru in nisi
134 XV   |            bolje! Za lepe tisočake si me okajnal!" ~"Jaz?"  "Kdo
135 XVI  |     Ha-ha-ha! Če to ni smešno! Kaj si izmisli Taljan! Neko pismo
136 XVI  |            Nato je sedel k mizi in si zadovoljno podrgnil roko
137 XVI  |           je popolnoma pomirila in si očitala, kako je preprosta
138 XVI  |          izginili strahovi. Želela si je Bresta. Toda odkar je
139 XVI  |            sebi svežnje, matere so si otirale solze. Vse je gledalo
140 XVI  |         kaplanom stikata glave ter si namigavata o posojilnici.
141 XVII |          iz teh težkih sanj. Otrla si je oči, odmaknila se od
142 XVII |     opazila Mara, tudi Erna -- ter si bosta pomežiknili, in Erna
143 XVII |          Erno, pred Brestom. ~"Kaj si neki misli? -- Kje je moj
144 XVII |        predrznega Bresta. ~Po šoli si je ogrnila pelerino in se
145 XVII |    razumela sinovo opazko. ~"Janez si, da, Janez ostaneš! Kaj
146 XVII |     govorilo ta hip vprašanje: Ali si mož? Ali si tako močan in
147 XVII |         vprašanje: Ali si mož? Ali si tako močan in pogumen kot
148 XVII |          jo vse to mine." ~Smrekar si je začel odvihavati rokave
149 XVII |         začel odvihavati rokave in si je gledal na mišičave roke,
150 XVIII|         zvil v žep proračun, kakor si ga je sestavljal ob skromni
151 XVIII|        Mara je skrila cigareto, ki si jo je pripravila za nekaj
152 XVIII|      naslonil in poslušal pouk. Ko si je zapisal nekaj beležk,
153 XVIII|           mi kaj besede!" ~Pogumno si je pogladil sivo, na kozlovsko
154 XVIII|       Nadzornik je pomolčal, Minka si je utrla ustnice, ki so
155 XVIII|        pomaga narodu z znanjem, ki si ga je pridobil v šolah,
156 XVIII|         bele dlani na lice. ~"Kako si razburjena! Tvoja lica gore!" ~
157 XVIII|   prestrašil. Kljub temu je, svest si svoje moči, zarjul v množico: ~"
158 XVIII|          suvale s komolci. Smrekar si je grizel ustnice, poskusil
159 XVIII|         kroglice, prosi v mesto in si poišči ženina ter nas vse
160 XVIII|         tal. Vsa se je stresla, da si ni mogla odpeti pelerine. ~"
161 XIX  |          in prešteval žaganice ter si zapisaval okorne številke
162 XIX  |         pred poukom na sprehod, da si ohladi razbeljeno glavo.
163 XIX  |         kaj krvi ali je nimaš, ali si brez živcev in brez srca?" ~
164 XIX  |          tako strašno sama!" ~Nato si je zakrila obraz, ker je
165 XIX  |            ustavila pred Aleno, ki si je otirala oči. ~"Povej
166 XIX  |       otirala oči. ~"Povej mi, ali si to že komu zaupala?" ~Alena
167 XIX  |        Aleno zabolela. ~"Minka, ti si krivična. On je tako ljubezniv,
168 XIX  |            obe dolgo molčali. ~"Ti si edina, Minka, ti si ideal,"
169 XIX  |             Ti si edina, Minka, ti si ideal," je pričela Alena
170 XIX  |            ne bega pravda. Smrekar si bo brez dvoma stokrat premislil,
171 XX   |        Brest je obstal pri okno in si postavil kazalec na čelo. "
172 XX   |           drevca, to kaj velja. Ti si pa tako neumna, da bi samo
173 XX   |           kolodvoru. Tovarišice so si voščile vesele praznika
174 XX   |          pred kolodvorom. ~"Oh, da si le prišla, Alenčica!" ~Oče
175 XX   |           jedi in pijače. ~"Oh, da si le prišla, Alenčica," je
176 XXI  |        Župnik je pograbil kučmo in si jo dejal na glavo ter se
177 XXI  |           Minka ji je dala polo in si nato ogledovala raznovrstni
178 XXI  |          sobi. ~"Čestitam! Izborno si zmagala!" ~"Kajne? Sedaj
179 XXI  |           V Bukovje!" ~"Minka, ali si znorela? V te hribe, v to
180 XXI  |          pobledela. ~"Moj Bog, ali si kaj slišala? S pismonošo
181 XXI  |             proč od Smrekarja! Ali si staršem kaj povedala o tej
182 XXI  |          zbogom. Moram na vlak, da si uredim vse za selitev." ~
183 XXI  |          in šepetala. ~"Ivan, kako si dober!" - ~Dasi ni bilo
184 XXII |            srečali leto in dan, so si sredi ceste segali v roke
185 XXII |        sedeli pri Rahnetu, kjer so si privoščili razen vina tudi
186 XXII |          imaš, Andrec, le privošči si ga, ko si tako po računu
187 XXII |      Andrec, le privošči si ga, ko si tako po računu prodal voli." ~
188 XXII |        mizo nego prijateljem. Nato si je popravil klobuk in nenadoma
189 XXII |          meni je vseeno. Zapomnite si vsi, tudi Rahn<138>, Smrekarju
190 XXII |           zate tudi nekoliko! Zato si protiven in te ni bilo blizu." ~
191 XXII |          Bukovju o tem govorili in si rekli, da smo zanič, ker
192 XXII |           rekli, da smo zanič, ker si sami ne znamo pomagati.
193 XXII |           dne." ~"Res je. V stiski si poprosil, da ti je preložil,
194 XXII |          da ti je preložil, na, pa si bil zvezan. Takoj ti je
195 XXII |          ali Jok in silil vate, da si prodal -- seveda napol zastonj.
196 XXII |            ne bije!" ~"Andrec, ali si znorel?" se je raztogotil
197 XXII |           čudo?" ~"Markovec, moder si, nič ne rečem, ali da se
198 XXII |         lovil za Andrečeve roke.  "Si prodal, kaj? Slabo, vem,
199 XXII |              Nak," je zarežal Jok, si obrisal solzo pod levim
200 XXII |           pravdi? Prmej! Zapomnite si to: Dobrota je sirota! Dobroto
201 XXII |        pravici povem: za pet tisoč si privil Smrekarja!" ~"Za
202 XXII |            se je začudil sodnik in si zapisal. ~"No torej! Ali
203 XXIII|            iz nje. ~"Ne, Ivan, ali si hud ali nisi, tako o Minki
204 XXIII|    vijugicah krog roba rute. ~"Ali si se danes kaj razsrdila v
205 XXIII|             Poiskal je cigarete in si jo prižgal, da mu ni bilo
206 XXIII|             Alena, zanimivo je, da si nocoj tako melanholična.
207 XXIII|              Alena je vzdihnila in si zakrila oči. ~Spet je zavladal
208 XXIII|            Aleni: ~"Dušica, trudna si. Lezi! Spanec te pokrepča.
209 XXIII|              Še nekaj, Ivan. Rekel si prej, naj ne govoriva o
210 XXIII|          kraljica lepa ogrska, kaj si storila svojemu Matjažu,
211 XXIII|            Vaše blago srce, ker bi si utegnilo buditi upe, ki