Chapter

  1 I    |           in katere stranke, tega mu ni bilo mar. Ganil ga ni
  2 I    |        enkrat do nadzornika in bi mu razodela: tako in tako je
  3 I    |         Smrekar se piše in Štefan mu je ime." ~"Ime je hudo kmetiško,"
  4 I    |    užaljen premaknil na stolu, da mu je zdrknila plahta s kolen.
  5 I    |           nekaj kronic v dlan, se mu je zdela vsota že tako izredno
  6 I    |      Baruša, poglej jih!" ~Oči so mu žarele, ko je s tresočim
  7 I    |          ovčice na travniku so se mu zdele. ~Baruša je hitro
  8 II   |         pomežiknil. Natakarica se mu je veselo nasmehnila, kar
  9 II   |          boke, stopila predenj in mu naštela očitkov -- težko
 10 II   |          stopila k očetu, prijela mu z drobnimi prsti navihane
 11 II   |          bo dal! Si čula, kako se mu je Smrekar smejal, ker je
 12 II   |     vprašal Smrekar. ~"Da, Viktor mu je ime. Vidiš, sinu so že
 13 III  |     prezvenel skrite skrbi, ki se mu je pasla v srcu. Hči, hrepeneča
 14 III  |         je molčal. Krog ustnic so mu vztrepetavali živci, nosnice
 15 III  |   vztrepetavali živci, nosnice so mu plale, ker se je moško boril
 16 III  |        ženi in hčerki, prsi so se mu dvigale, v obrazu je trepetalo,
 17 III  |       odhod z uro v roki. Glas se mu je tresel in trgal iz prsi. ~
 18 III  |          Alenino prtljago. V grlo mu je ob tem ropotu silil vzklik:
 19 III  |   okrenila od voza proti njemu in mu z rahlim poklonom odzdravila. ~
 20 III  |       obraz bled, spodnja čeljust mu je stala za spoznanje naprej,
 21 III  |           govoril naglo dalje, da mu ni mogla ugovarjati. ~"Gospica!
 22 III  |        svidenje o božiču!" ~Alena mu je segla v roko, Brest jo
 23 III  |          norčeval iz ljudi, ki so mu bili dobrotniki. Zato se
 24 IV   |     iztegnil težke roke, da so se mu mišice napele kakor atletu: "
 25 IV   |          velikem lesenem konju in mu čupal grivo iz repa. ~"Kaj
 26 IV   |          izpustil rep in šop žime mu je zdrsnil iz rok. Stopil
 27 IV   |     priden, ne, sicer pa." ~Alena mu je zažugala z roko in napravila
 28 IV   |    trkanje besedi na uho, noge so mu začele same od sebe zvoniti,
 29 IV   |           proti njej, kako gladko mu je tekla beseda, kako je
 30 V    |        gledal v lice Aleni, ki se mu je smehljala in mu gladila
 31 V    |          ki se mu je smehljala in mu gladila razkuštrane lase. ~"
 32 V    |      Viktor je pogledal očeta, ki mu je odrekel čaj, se namrdnil,
 33 V    |       smrkolin!" ~"Nikar, saj sem mu dovolila, da me tiče. Bova
 34 V    |   nastaviš," je zamrmrala žena in mu ponudila čaja. ~"Spat naj
 35 V    |               Sem lačen!" ~Iz oči mu je gledala kljubovalnost. ~"
 36 V    |        pograbil še tri jabolka in mu jih vrgel v klobuk. Sin
 37 V    |           pametne misli!" ~Štefan mu je stisnil pest drobiža.
 38 VI   |     zatisnil očesa. Novica, kakor mu jo je bil razodel mešetar,
 39 VI   |        dve strani je presodil, ko mu je roka sama od sebe izpustila
 40 VI   |        stara vdova Strniška in se mu rogala. Tujo, laško govorico
 41 VI   |          njegovih dolžnikov in se mu njih usta porogljivo reže. ~"
 42 VI   |         njega sence. In vse so se mu režale v obraz. Tudi Minko
 43 VI   |           njimi, celo Joka, ki se mu je ognil s pota v grm, pljunil
 44 VI   |             Ko je prišla tretjič, mu je prinesla kave in kozarček
 45 VI   |          kozarček konjaka. ~Rahlo mu je položila roko na vročo
 46 VI   |           ga je svarila žena. ~Ko mu je dahnilo hladno jutro
 47 VI   |    iztegnil mišičaste roke, da so mu pokali sklepi. ~"Ha-ha-ha,"
 48 VI   |          nagrizeno jabolko. Rahlo mu je izvila sad iz roke, Viktor
 49 VI   |          z omotanimi nogami, mati mu je prinesla zajtrk. In sedaj
 50 VI   |        Otrok pozabi pisati, kadar mu je predobro. Toda danes
 51 VI   |         poklekniti pred očeta, da mu popravim plahto krog nog!
 52 VI   |   razmetane obleke po sobi. Alena mu je pomagala, ko se je oblačil. ~
 53 VI   |           se pomaknila k dečku in mu pobožala lase. Viktor je
 54 VI   |           oči in namesto odgovora mu je otrla solze z lic in
 55 VI   |        kolovozu proti domu. Korak mu je čezdalje bolj zastajal,
 56 VI   |         iz te misli in roke so se mu same od sebe gibale, kakor
 57 VI   |         tisto drobno stvar, ki bi mu utegnila uničiti najlepši
 58 VI   |         tat, je vsa trepetala, ko mu je pogledala v oči. ~"V
 59 VII  |          sanjah prodajal, mati se mu je smejala, vmes pa razlagala
 60 VII  |           moja gospodična? Pa sem mu povedala, da si šla daleč
 61 VIII |           žep, štulasti klobuk se mu je kar sam od sebe obesil
 62 VIII |         bilo videti od zadaj, ker mu je glava zlezla med pleča,
 63 VIII |     poiskal pisker zajtrka, kakor mu ga je spravljala žena ob
 64 VIII |        vznak na klop ob peči. ~Ni mu bilo do spanca, ker se je
 65 VIII |          lovil misli, kakor so se mu snovale in tekle pred njim.
 66 VIII |       rame. ~"Napolni mi čutaro," mu je pomolil steklenico v
 67 VIII |             Jok je vstal. Srce se mu je vznemirilo. Toda hitro
 68 VIII |          in se potuhnil, kakor bi mu bilo malo mar pismonoše. ~"
 69 VIII |         je prinesel čutaro. "Nu," mu je pomignil pismonoša. Martinek
 70 VIII |         iz mehurja. Parkrat so se mu noge zapletle, dokler je
 71 VIII |           ob kljukasto palico, se mu niso noge več zapletale.
 72 VIII |      predse na cesto, kakor bi se mu gabilo. Niže je sklonil
 73 VIII |         Niže je sklonil glavo, ki mu je prikinknila ob vsakem
 74 VIII |          že bil na cesti in ni se mu pojavila misel v povešeni
 75 VIII |       Potipal je na prsih, ali se mu ni gumb pri kamižoli odpel,
 76 VIII |           je zapenjal gumb, so se mu prsti tresli, da mu je dvakrat
 77 VIII |         so se mu prsti tresli, da mu je dvakrat spodletelo, preden
 78 VIII |          hotel. In prileglo bi se mu pravzaprav! Zakaj je včasih
 79 VIII |      sanja Smrekarju." ~Takole se mu je nenadno posvetilo v glavi
 80 VIII |        odlomil pred sabo vejo, ki mu je zastirala razgled. Nato
 81 VIII |           ni več, iz levega očesa mu je od napora prilezla kaplja,
 82 VIII |     splazil nazaj v borovce. Srce mu je tolklo, da je poskakovala
 83 VIII |           ni bil še nikoli. Nekdo mu je v obraz povedal, da je
 84 VIII |         Joka s konjakom in nič se mu ni smilila draga pijača.
 85 IX   |     vratih upokončil pred njim in mu, zibaje se sem in tja, zagrozil: ~"
 86 IX   |        roki je trepetal, kakor so mu udarjali sunki razburjenega
 87 IX   |   godrnjal in grgral. Vsi udje so mu odpovedali, glava je opletala,
 88 IX   |        sobi gor in dol. ~Glava se mu je povesila, v srcu je občutil
 89 IX   |        grozno ponižanje. Zdelo se mu je hipoma, da še visi pijana
 90 IX   |           ostudni dih Jokovih ust mu je plul v obraz. Hodil je
 91 IX   |       krenil z glavo. Polagoma se mu je zazdelo, da se je pismo
 92 IX   |      pijanski duh. Navsezadnje se mu je upognil celo hrbet, da
 93 IX   |         njegove žile. Kakor blisk mu je zažarel načrt v glavi
 94 IX   |        gledala zločest, počasi se mu je lice skremžilo, dokler
 95 X    |    posrebaval kaplje z dna. ~Stol mu ni bil všeč. Dvakrat ga
 96 X    |    zamenil z drugim. Ali vsak, se mu je zdelo, da se guglje in
 97 X    |         guglje in škriplje. Prtič mu je padal na tla in gonil
 98 X    |          ujezil še Viktor. Nalašč mu ni hotela prigovarjati,
 99 X    |          zahrepenela po nekom, da mu pove in potoži, da ga vpraša
100 X    |           iskal vseokrog -- in se mu ni hotela oglasiti. ~Smrekar
101 XI   |           nič več poprosil, da bi mu pisala trgovska pisma. Dasi
102 XI   |           bi lagodno šetale in bi mu hotele dokazati, da mu ne
103 XI   |         bi mu hotele dokazati, da mu ne gredo naproti. ~Aleni
104 XI   |           je nalašč ponovila, kar mu je očitala prej Minka. ~"
105 XI   |             Hinavček kavalirski!" mu je požugala Mara. "Povejte,
106 XI   |        dokler je še kaj vremena," mu je pojasnjevala Alena. ~"
107 XII  |      odločil. Alenina obsodba, ko mu je, tresoč se od studa in
108 XII  |           in ko je prišel Jok ter mu povedal, da se Strniška
109 XII  |       Nato je poslal Joka, da naj mu gre pripravljat in mečit
110 XII  |        prazne stroke na tla. ~Nič mu ni odgovorila. Joka to ni
111 XII  |     zdivjal, ko bi zvedel, da sem mu jaz podražil." ~"Pet jih
112 XII  |           Nič ne marajte! Žugajte mu s Taljani, in primakne vam.
113 XIII |          se poklonil Smrekarju in mu segel v roko. ~"Pozdravljeni!"
114 XIII | Pozdravljeni!" je rekel Štefan in mu stisnil roko. ~"Počakajte,
115 XIII |         od smolnih madežev. ~Žena mu je pomagala, Viktor je stopil
116 XIII |           prinesti sinu, kakor če mu prinese takele trudne in
117 XIII |      postavil fanta na tla. ~Glas mu je bil mehak in se je skoraj
118 XIII |           se je naglo okrenila in mu pogledala v oči. ~Vprašanje,
119 XIII |           Alena pretrgala molk in mu zastavila vprašanje. ~"Gospodična!"
120 XIII |       roki je nesel krono, kateri mu je dal oče, ker mu iz gozda
121 XIII |         kateri mu je dal oče, ker mu iz gozda ni mogel ničesar
122 XIII |           in sedel za mizo, kamor mu je žena takoj postavila
123 XIII |   žarečimi očmi gledala Bresta in mu pritrjevala. ~"Prav imate,
124 XIII |     poljubil. ~"Hvala vam!" ~Nato mu jih je naglo umaknila in
125 XIV  |         Doma tiči in študira; kaj mu more postreči mati, ko je
126 XIV  |           je li prav naredila, da mu je zaupala. Včasih je čutila,
127 XIV  |          glasno velela "noter" in mu šla do vrat naproti. ~Brest
128 XIV  |           Tukajle, prosim!" ~Mara mu je ponudila stol ob Aleni. ~"
129 XIV  |       pravzaprav fraza?" ~Ironija mu je igrala okrog ustnic,
130 XIV  |         deluje, glasno deluje, da mu zaradi krika prislonijo
131 XIV  |      pridnemu delavcu kaj da, naj mu da. Delavec je vreden plačila.
132 XV   |         hočete? Siromak je, vzeti mu nimate kaj, kvečjemu, da
133 XV   |          bojevito roke ob boke in mu obrnila hrbet. ~Jok je pogledal
134 XV   |         Saj plača Smrekar, ker si mu pomagal, da sta mi izplela
135 XV   |        razgrajal! Ven!" ~Strniška mu je odprla vrata in mu kazala
136 XV   |    Strniška mu je odprla vrata in mu kazala s tresočim se prstom
137 XV   |         Jok je umolknil, kakor bi mu zadrgnilo vrat, in je potepeno
138 XV   |       Grdoba!" je še zamrmrala in mu s pestjo požugala v vežo. ~"
139 XVI  |      ležal oblak gostih črtic, ki mu je očital: Slepar! ~Smrekar
140 XVI  |     Zavist in zloba! Ni ga, da bi mu segla v roko, ni ga. Edini
141 XVI  |           veselja ne učakate. Vse mu povem, vse!" ~Nenadoma ji
142 XVI  |          je šinilo v misel, da bi mu pisala in vse razodela in
143 XVI  |  skrivnost. ~Zato je sklenila, da mu vse pove ob prvi priliki
144 XVI  |           bi le koga imela, da bi mu potožila, da bi mu odkrito
145 XVI  |          da bi mu potožila, da bi mu odkrito zaupala, gotovo
146 XVI  |           v dotiko tudi z njo, ki mu je zaupala, in bi ob slučajni
147 XVI  |           Alena je vztrepetala in mu umaknila roko. Nihče ni
148 XVI  |          surovo razžalil, kdor bi mu ta večer ugovarjal. ~Ko
149 XVII |           izpred sodišča, roke se mu tresejo; mati joka... ~V
150 XVII |         ime poudaril, krog ustnic mu je zaigral smehljaj. Nato
151 XVII |         je priklonil, krog ustnic mu je igral še vedno rahel
152 XVII |          in gazil po snegu. Alena mu je razodela mešetarjevo
153 XVII |           odsunil stol od mize in mu šel naproti. ~"Pozdravljeni!"  "
154 XVII |           planil kvišku. Toda ker mu je bilo vrojeno, da je hodil
155 XVII |            Ne morem," je rekla in mu stisnila desnico. ~Ko se
156 XVII |          Alena gledala za njim in mu zamahnila v pozdrav. ~Brest
157 XVIII|           zaklenjena. Možje so se mu smejali in mu grozili. ~"
158 XVIII|         Možje so se mu smejali in mu grozili. ~"Ni to še zadnja
159 XVIII|           Samo spodnja ustnica se mu je zibala in se izveznila,
160 XIX  |          ne utegne. Še zmešalo se mu bo od učenja. Gospodična,
161 XIX  |          ste slutili neko drugo," mu je ponagajala. ~Brest ji
162 XIX  |      hotela maščevati nad njim in mu zagrozila, da ga ovadim.
163 XIX  |        Alena je dvignila glavo in mu zrla v oko. ~"Vi dvomite,"
164 XIX  |         je čutil po stopnicah, da mu kleca koleno. ~
165 XX   |          in ponavljala: "Zmeša se mu, zmeša! Sveta Katarina,
166 XX   |            Sveta Katarina, ohrani mu pravi um in pamet!" ~Do
167 XX   |          na njegovo srce. Pero se mu je ustavilo, knjiga mu je
168 XX   |         se mu je ustavilo, knjiga mu je zamrzela. Napotil se
169 XX   |   obdelano snov. Toda kmalu so se mu začele oddaljevati misli
170 XX   |        glavo in se ozrl. Zdelo se mu je, da stopa pred njim Alena.
171 XX   |       enkrat! Me veseli!" ~Štefan mu je podal roko, na kateri
172 XX   |           pridem takoj!" ~Smrekar mu je odprl vrata. ~"Vidite,
173 XX   |    pravkar izrezanega velbloda in mu ga nesel pokazat. ~"Poglej!"
174 XX   |         Aleno. Sam je čutil, kako mu je šinilo v lice, ko jo
175 XX   |          je odlagal klobuk, Alena mu je primikala stol k mizi. ~"
176 XX   |         ranjeni pastirec?" ~Alena mu je ponudila škarje in Viktorček
177 XX   |        zakašljal in bil vesel, da mu ni bilo treba odgovoriti,
178 XX   |          nekoliko vinjen in kučma mu je visela na levo uho. ~"
179 XX   |          jo je oče dobro spoznal, mu je že ovila roke okoli vratu
180 XX   |   slovkovanje je dokazovalo, kako mu gre na jok. Tesno je držal
181 XX   |           je potehtala torbico in mu ovila roko okoli komolca. ~"
182 XX   |          da je tajil solze, ki so mu silile v oči. - ~Zvonovi
183 XXI  |           je bil, izza bolhanc so mu mahale štrame, na rami je
184 XXI  |        videl skoz naočnike, ki so mu zlezli na konec nosu. ~Minka
185 XXI  |          se nagnil proti njej, da mu je izpodrsnil naslonjeni
186 XXII |    stisnjenega!" ~"A, kaj tisto!" mu je prigovarjal sosed. "Ko
187 XXII |       Konec mora biti in toča naj mu bije!" ~"Ali ne samo to!
188 XXII |       pregnal iz fare vsakega, ki mu je bil na poti, in sedaj
189 XXII |        Bog blagoslovi in zato naj mu toča ne bije!" ~"Andrec,
190 XXII |          iz prave moke pečen!" so mu pritrjevali Zaseljani. ~"
191 XXII |         torbo za peč -- in knjiga mu smrdi kot le kaj. Ali ni
192 XXII |        pocejal iz kozarca, ker se mu je roka tresla in gugala. ~"
193 XXII |           spet po žganju. Roka se mu je tresla, v obraz je bil
194 XXII |           kdo stegne jezik, če se mu ljubi." ~Jok je segel po
195 XXII |           ostanku žganja. Roka se mu je tako očitno tresla, da
196 XXII |           opomnil Rahne. ~"Jaz bi mu ga ne dal ne kaplje!" je
197 XXII |          iskal utripov srca. Roka mu je drhtela. ~"Na sani z
198 XXII |           je roka tako tresla, da mu je pismo zdrknilo na mizo.
199 XXII |         je ginila kri z lic, srce mu je strašno kljuvalo, razmazane
200 XXIII|         bi zbiral misli. Zdelo se mu je, da bi bilo najbolje,
201 XXIII|           govoriva o tem!" ~Alena mu je ponudila stol in sedla
202 XXIII|     cigarete in si jo prižgal, da mu ni bilo treba gledati vanje.
203 XXIII|           po vsem telesu. V glavo mu je silila vročica, po udih
204 XXIII|       blazino zadnji prihranek in mu ga dala. ~"Hvala lepa, mati!
205 XXIII|     naredila učiteljica Alena, da mu je pokazala skoz vrata.
206 XXIII|          poti in se boji boja, ki mu je žensko srce malovredna