Chapter

  1 I    |         časnik, ki ga je dobival iz druge roke, že dokaj posvaljkanega
  2 I    |         poje in tišči kakor ptič iz gajbe: ven, ven v svet!" ~"
  3 I    |         sreče po maturi ni bilo. Iz gole želje, da bi svetu
  4 I    |      katerim je, tako je povzela iz slik, na rovaš emancipacije
  5 I    |        vroči krvi, ki je dehtela iz njenih poljubov, od njenih
  6 I    |          z modro ruto otrl solzo iz levega, bolehnega očesa. ~"
  7 I    |        ta nenavadno odločni glas iz očetovih ust, so se ji hipoma
  8 I    |       Naj zvedo tam zunaj, da si iz Ljubljane, da nismo kar
  9 I    |      žene, ki se je naglo vrnila iz kuhinje. ~"Na, Baruša, poglej
 10 I    |          Trpotec se je predramil iz sanjavosti. ~"Taka je postava
 11 I    |        dajte piti skritim sanjam iz studenca živih... ~Vsa je
 12 II   |     pozabil. ~Skrbno je izvlekel iz omare najlepšo obleko in
 13 II   |         kolena, in pomagala možu iz naslanjača. ~"Sta opravili?
 14 III  |  revmatizem ter je drsal venomer iz sobe v sobo, postajal, prikimaval
 15 III  |         je pogledavala čez mizo. Iz oči so ji silile solze,
 16 III  |         se mu je tresel in trgal iz prsi. ~Mati in hči sta se
 17 III  |       Tedaj se je Alena iztrgala iz materinega objema, stisnila
 18 III  |         oči. ~"Ne, papa! Grem!" ~Iz teh besed je zvenela odločna
 19 III  |      roka, ki je še pozdravljala iz daljave. ~Alena je zaprla
 20 III  |        se je še trikrat za vozom iz dalje odkril, Alena se pa
 21 III  |        Brest pravzaprav norčeval iz ljudi, ki so mu bili dobrotniki.
 22 IV   |         da so ji padle zalasnice iz rok, ko jih je pred zrcalom
 23 IV   |   Pojdite nadenj in ga potegnite iz postelje. Če ne vstane zlepa,
 24 IV   |          se je na odprti kovček, iz katerega je snoči izložila
 25 IV   |          je še slišala žvižganje iz kuhinje. Alena si je pa
 26 IV   |          konju in mu čupal grivo iz repa. ~"Kaj pa delaš? Ne
 27 IV   |        in šop žime mu je zdrsnil iz rok. Stopil je pred Aleno
 28 IV   |          se pa zarije v ta posel iz poklica, namreč iz tistega
 29 IV   |         posel iz poklica, namreč iz tistega poklica, o katerem
 30 IV   |    izgovorila z grozno ironijo - iz samega veselja, notranjega
 31 V    |        piškota. Izmuznil je roko iz Alenine dlani, pobral klo
 32 V    |          toliko." ~"Sem lačen!" ~Iz oči mu je gledala kljubovalnost. ~"
 33 V    |         Alena se je kmalu vrnila iz Viktorjeve spalnice, kjer
 34 V    |       tisočaka bi se le iztesala iz gozda!" ~"Dva najmanj. Pa
 35 V    |         vsaj dva dni ne. So bili iz Trsta pri meni..." ~"Peklenska
 36 V    |         kdo?" ~"Počakaj. So bili iz Trsta pri meni, je rekla,
 37 V    |         pridita s Smrekarjem." ~"Iz Trsta? Le kdo jih je zvodil
 38 V    |          je groza!" ~Začela je. ~Iz sobe so doneli še vedno
 39 V    |      mizo... ~Ko se je prebudila iz težke dremotnosti, ni bilo
 40 VI   |        sobo in se še tiše vrnila iz nje. ~Ko je prišla tretjič,
 41 VI   |           Rahlo mu je izvila sad iz roke, Viktor je trmasto
 42 VI   |           Oče prikimava, sreblje iz skodelice in pogleduje dvomov
 43 VI   |          besede, ki so prihajale iz sosednje sobe. ~Alena je
 44 VI   |      žagar niti pipe ni potegnil iz ust. ~Potem je šel krog
 45 VI   |     pelje pismo!" ~Strah je plul iz te misli in roke so se mu
 46 VI   |        Erna ne ponudila lista. ~"Iz Ljubljane, gospodična, zopet,
 47 VII  |        prag, vrnivši se s polja, iz gozda in se vse oči obrnejo
 48 VII  |     okorne poteze materine roke, iz katerih je dihala ljubezen,
 49 VII  |          so se oglasile stopinje iz obednice; nekdo je ~plosknil
 50 VIII |          izvlekel zamazan zvezek iz žepa, vtaknil med popisane
 51 VIII |      žena ob žerjavici. Izpil je iz lonca takoj v veži, ga postavil
 52 VIII |    prijel za zelenko in miže pil iz nje v dolgih požirkih. Potem
 53 VIII |         k Sv. Antonu. Tale Vrbek iz Grabna me sili." ~"Vrbek?
 54 VIII |           no!" ~Plankar je odšel iz hiše, da natoči. Stara lesena
 55 VIII |     katerega je potratno stresal iz mehurja. Parkrat so se mu
 56 VIII |        Kakor bi se bil predramil iz dremavice, je zbiral misli.
 57 VIII |          precep, izmaknil prstov iz njega. Ne bo si jih ne!
 58 VIII |         ni zasvetila pisana ruta iz gozda, dokler ni zagledal
 59 VIII |     zalajal pes, ki je priplesal iz hiše na cesto, za psom je
 60 VIII |      spravil. Kar trenil ni več, iz levega očesa mu je od napora
 61 VIII |        rokavi. Naglo je potegnil iz kupa oklešček in ga prislonil
 62 VIII |      razhudil Jok in jezno odšel iz hleva. "Naj le bom, zate,
 63 IX   |          pleč in zmaga je sijala iz oči, ki so že letele po
 64 IX   |        bo mnogo!" ~Sin je skočil iz naročja očetu in takoj poiskal
 65 IX   |     obraz se je čudno spremenil. Iz potez je gledala zločest,
 66 IX   |       skremžilo, dokler ni bušil iz njega smeh, ne smeh, krohot. ~"
 67 IX   |      votlim smehom, da je grmela iz njega groza. ~"Da ni vse
 68 IX   |      slutil, da namerava planiti iz sobe. ~"Da, moje škode bi
 69 IX   |           besede so se ji trgale iz ust. -- "Pustite me -- dajte
 70 X    |    Smrekarja. Jeza ji je gledala iz solz. ~"Za oba, res, vendar
 71 X    |       vstala je in omahovaje šla iz sobe. Smrekar se ji je umaknil
 72 X    |        zamiral in jo vabil kakor iz daljave, dokler ni v krogotoku
 73 X    |         njegovih ciničen smeh in iz njega zaničljivo porogo:
 74 X    |        klobuk in ubežal pred njo iz sobe. Aleni je bilo všeč,
 75 X    |     vpraša za svet. ~Gnalo jo je iz hiše, kjer so se dvignili
 76 X    |      umiri in uredi misli, so se iz šole usuli dečki. Dokler
 77 XI   |           toda vem, da bo gorela iz njega požrtvovalna ljubezen
 78 XI   |         ta: Za dekleta, ki so že iz ponavljalne šole, otvorim
 79 XI   |       želja, ki je bila porojena iz strahu in prerojena v radovednosti,
 80 XI   |   razlega skoz okna na cesto. In iz buteljk pijo, da od mize
 81 XII  | prestregel pismo lesnega trgovca iz Trsta, je kljub prvemu,
 82 XII  |        ni bilo nekaj dni nikogar iz Trsta in ko je prišel Jok
 83 XII  |          ga daj" in sipala zrnje iz peharja ter se pogovarjala
 84 XII  |          sebi pa olajšal vest." ~Iz žepa je potegnil listnico
 85 XII  |       mizo, da se ji je izmaknil iz levice vogal predpasnika
 86 XII  |    predpasnik in ga huda odnesla iz hiše. ~"Jok, pod sedežem
 87 XII  |         rumeno cvrtje je gledalo iz belega papirja. ~"Prigriznimo,
 88 XII  |          je teknilo, ker si sama iz gole skoposti ni zlepa privoščila
 89 XII  |    listnico, jo odprl in skladal iz nje bankovce po mizi. ~"
 90 XIII |        ki se je po večerji vrnil iz Strniškinih gozdov in stopil
 91 XIII |   očetove roke in skakal za njim iz obednice. ~"Gospodična,
 92 XIII |    Gospodična Alena, kaj vam je! Iz vaše besede zveni bolest!" ~"
 93 XIII |     kateri mu je dal oče, ker mu iz gozda ni mogel ničesar prinesti. ~
 94 XIII |      vzkliknila Alena in stopila iz veže. "Nocoj bi bil sprehod!
 95 XIII |       slovesno, z nizkim glasom, iz katerega je donel ugovor. ~"
 96 XIII |     ponoviti, da sem krivična?" ~Iz oči so ji sršeli plameni,
 97 XIII |         kako so ji be sede vrele iz dna srca, kako so hrepeneče
 98 XIII |        življenje in jo poklicalo iz sanj. ~"Gospodična Alena,
 99 XIV  |          Aleno, ki je pela arijo iz Trubadurja. ~"Punca, trubaduriš!" ~
100 XIV  |           brr -." ~Nato je vzela iz omare steklenico vina in
101 XIV  |         Brest je razlagal nalogo iz klasične filologije in rabil,
102 XV   |      Rdečica jo je oblila, ko je iz kratkih in okornih stavkov
103 XV   |       jezila." ~"Tega ne govoriš iz modrosti! To je jeza, to
104 XV   |       Razodenem ti, nerada, toda iz ljubezni ti razodenem: tudi
105 XV   |         se ustavila sredi ceste. Iz njenih pogledov je žarel
106 XV   |        to, kar sem, ker sem sama iz sebe!" ~Alena se je šele
107 XV   |  Strniške, je zaropotala veriga, iz pásice je planil zvesti
108 XV   |         učiteljici k mizi, vzela iz miznice hleb kruha in nož,
109 XV   |           da vam niso nič pisali iz Trsta." ~Aleni je ob tem
110 XV   |      prišel neki gosposki človek iz Trsta in se jezil, zakaj
111 XV   |        ukrali!" ~Jok je zaripel, iz bolnega očesa so se pocedile
112 XV   |         so dobili za les ponudbo iz Trsta -- pismo se je pa
113 XV   |        pravi, da je prišlo pismo iz Trsta! Povejte!" ~"So bili
114 XV   |       Trsta! Povejte!" ~"So bili iz Trsta pri meni danes in
115 XVI  |          prišla domov, je videla iz sobe, da sta šla preko dvorišča
116 XVI  |   zmračilo, so se zbrali veljaki iz vse fare. Prišel je župan
117 XVI  |    Govorila je iskreno, odkrito. Iz besedi se je glasila pritajevana
118 XVI  |      Smrekar je prinesel s seboj iz šole trn v srcu. Zakaj njegova
119 XVI  |      doma, ko se je vrnil z mamo iz šole, bi bil zavladal često
120 XVII |    strahov se je vrtel krog nje. Iz tega vrtinca so se režali
121 XVII |       sedeti, je planila kvišku, iz prsi se je utrgal vzdih,
122 XVII |       tihe, brez joka, stisnjene iz srca. In vselej takrat se
123 XVII |      strahove, da se je zdramila iz teh težkih sanj. Otrla si
124 XVII |       vračala na Miklavžev večer iz šole. Na tilniku, se ji
125 XVII |     tedna, da se Alena ni ganila iz sobe. Edino Viktor, ki je
126 XVII |         zobje, stopil z eno nogo iz gazi v sneg, da ji je naredil
127 XVII |         Mešetar je izmaknil nogo iz snega, jo postavil nazaj
128 XVII |          se otmem, da se iztrgam iz teh krempljev. ~Zasopla
129 XVII |         volje, se naglo izkoplje iz postelje." ~"Bog vas usliši!
130 XVII |          nikogar ne bojim!" ~Luč iz veže je tedaj posijala na
131 XVII |          kljubovalnost je sevala iz oči. Brest je bil zamamljen.
132 XVII |       kakor brezčutna v njegovi, iz njenega pogleda je govorilo
133 XVII |       sta v precepu, se izvijeta iz njega. Poznam ju dobro.
134 XVII |       Pusti strahovi so odbežali iz Alenine sobice, srce ji
135 XVII |       sani in obstale pred šolo. Iz njih je stopil okrajni šolski
136 XVIII|            Nadzornik je potegnil iz žepa akt in ga razgrnil
137 XVIII|    katerega sem za nekaj revežev iz lastne revščine celo plačala.
138 XVIII|      zavod, ki bi marsikoga otel iz rok oderuhov in pijavk.
139 XVIII| razpaljenimi lici za nadzornikom iz sobe. ~Ni imela navade,
140 XVIII|         ki je takisto začela vsa iz sebe: ~"Križana mati, kaj
141 XVIII| pospraviti v sobi, ter odvihrala iz sobe proti vasi, da ji je
142 XVIII|             Minka se je iztrgala iz objema Mari in stopila bliže
143 XVIII|       sam pri mizi in iztakal že iz druge buteljke. Žena je
144 XVIII|       drugega, kar sami veste." ~Iz Alene je bruhnilo tako nenadoma,
145 XVIII|      grožnja in bolj je izjokala iz stisnjenih prsi nego izrekla
146 XVIII|         je zbežala v svojo sobo, iz katere je slišal Smrekar
147 XIX  |         kruh, in že se je rodilo iz njega spoznanje. Mara ima
148 XIX  |         žensko srce, ki izžareva iz sebe materinsko ljubezen,
149 XIX  |      bila hipoma oba vzdramljena iz sanj, sta odstopila za korak
150 XX   |          se je zgodilo snoči? In iz nobenih ni bilo odgovora,
151 XX   |       Smrekarju. ~"Saj res nisem iz železa," je modroval tretji
152 XX   |        so sani na ovinku krenile iz vasi na glavno cesto, se
153 XX   |      njena lepa glava kakor roža iz temnega grma. ~"Le nobel,"
154 XX   |         segel v žep in privlekel iz njega posvaljkan ogorek
155 XX   |        vesele praznika in hitele iz voza. ~Komaj je Alena stopila
156 XX   |           Dvakrat jo je spustila iz objema, pa se vnovič privila
157 XX   |        na mizi božično drevesce. Iz vsakega plamenčka je puhtelo,
158 XX   |          kakor bi padla ljubezen iz odprtih nebes na zemljo. ~
159 XXI  |   nedolžnih otročičev dan je šla iz Zaselja po strmi poti, ki
160 XXI  |     skrbi?" ~"Jaz sem učiteljica iz Zaselja, nameravam prositi
161 XXI  |         vi kaj opravili, seveda. Iz šole vas poneso!" ~"Nič
162 XXI  |      prepričana, da me ne poneso iz šole." ~"Če bo to resnica,
163 XXI  |          je kolovrat stari kakor iz samega medu. Če pa pride
164 XXI  |      zaklical z gromkim glasom. ~Iz kuhinje se je pokazala siva
165 XXI  |      Minka. Veselje ji je gorelo iz oči. ~"Nekaj posebnega ti
166 XXII |          semenj -- edini v letu. Iz vse okolice, zlasti s hribov,
167 XXII |          in hrušč se je razlegal iz gostiln, s sejmišča so udarjali
168 XXII |            se je zamislil Andrec iz Bukovja. ~"Da tega ne veš
169 XXII |          na vesti, da je pregnal iz fare vsakega, ki mu je bil
170 XXII |      človek naredi v fari, če je iz prave moke pečen!" so mu
171 XXII |          Markovec, "da so ljudje iz iste šole in istih naukov
172 XXII |          teden vsaj enkrat domov iz zapora, potem pa torbo za
173 XXII |          dekliča ne, ko je komaj iz povojev. Kako ti bo potem
174 XXII |        nismo na sejmu kupili ali iz Amerike naročili. Naj se
175 XXII |          pred usti in ga pocejal iz kozarca, ker se mu je roka
176 XXII |        na mizo, da je pljusknilo iz njega. ~"Mene, da bi zašili?
177 XXII |         mežikal z bolnim očesom, iz katerega so zaradi prezebe
178 XXII |     segel po slivovki in pil kar iz steklenice brez kozarčka. ~"
179 XXII |        se ganil. Smrt je gledala iz osteklelih oči. ~"Da ste
180 XXII |     zaprt predalček, je potegnil iz njega posvaljkano pismo,
181 XXII |          zavihnjene kremplje. -- Iz veže, kjer je ob mrtvecu
182 XXII |         bi ga klic žene potegnil iz brezna, je začutil hipoma
183 XXII |       planil kvišku, vrgel pismo iz roke proti peči. ~"Prekleto
184 XXII |         počrnel, nato je švignil iz njega plamen in v nekaj
185 XXIII|     borila. ~Naenkrat je planilo iz nje. ~"Ne, Ivan, ali si
186 XXIII|       zasukala in odfrlela pojoč iz sobe. ~Alena je obstala
187 XXIII|           Vsa kri ji je izginila iz lic, ustnice so se ji krčevito
188 XXIII|          duše, ki bi jo dvignila iz te grozne samote in ji utešila
189 XXIII|       razumete vse, tudi moj beg iz Zaselja. Bodite prepričani,
190 XXIII|         je stiskala hladna teža, iz prsi, ki so se nemirno dvigale,
191 XXIII|         kakor bi težka teža pala iz njene duše. ~"Po zdravnika