Chapter

  1 IV   | gospodična Mara, tu pa gospodična Minka. ~Potrkala je na Marina
  2 IV   |           Alena, naš socialist -- Minka!" ~"Mara, Mara! Vedno nepoboljšljiva
  3 IV   |       nepoboljšljiva porednica!" ~Minka je odložila škarja in meter
  4 IV   |    Pomislite, Alena, kaj neki ima Minka od tega? Prosjači, sama
  5 IV   |              Nikar ne pripoveduj, Minka! Kadar dobiš namesto homeopatnih
  6 IV   |            Mara, ne zarekaj se!" ~Minka je spregovorila to s čudovito
  7 V    |            Slutim pa." ~"Kóga?"  "Minka!"  "Učiteljica?"  "Prav
  8 V    |           bil neumen -- je prišla Minka prosit za revne šolarje.
  9 VI   |           Lahi, Strniška, profit, Minka... ~"Kaj me briga ta umazanost,"
 10 VII  |         za Miklavža. ~"Gospodična Minka, vi ste pa zares pridni!" ~"
 11 VII  |        semle; je vse navlečeno." ~Minka ji je napravila prostor
 12 VII  |          skoro žalostnim glasom. ~Minka je odložila na stol urezano
 13 VII  |         vmešali v neko kupčijo." ~Minka je pomolčala in pomislila. ~"
 14 VII  |      Grozil!"  "Da vas prežene." ~Minka je rahlo pobledela. ~"Tako!"
 15 VII  |         duri in je vstopila Mara. Minka je z očmi namignila Aleni,
 16 IX   |     Požugal je tudi proti šoli. ~"Minka, pomnila me boš!" ~Nato
 17 IX   |    Smrekar in njegove kupčije, ne Minka ne Mara ne Erna -- in tudi
 18 IX   |            kakor vsi drugi, kakor Minka. Vse -- tujcu! Če pa domač
 19 XI   |        zvem vse. Pomagati mi mora Minka!" ~Kakor pozdrav v slovo
 20 XI   |          napotile popoldne Alena, Minka in Mara proti Marevževcu.
 21 XI   |        drug načrt za zimo." ~"Ah, Minka, ti in tvoji načrti!" ~"
 22 XI   |          napravim, da se še tebi, Minka, otaja zmrzlo srce." ~"Dobro!
 23 XI   |            Toda vnaprej ti povem, Minka, da ne bomo puste pri teh
 24 XI   |        anarhija," se je zasmejala Minka. "Sedaj pa moj načrt, Alena!
 25 XI   |        načrte. In zastonj povrhu! Minka, lepo te prosim, ne nori!" ~"
 26 XI   |          vaški učitelj!" ~"Alena, Minka že pridiguje! Sedaj sva
 27 XI   |      Agent," je omenila malomarno Minka, ki je sicer niso užalile
 28 XI   |           naproti," je ponagajala Minka Mari, ki je napeto upirala
 29 XI   |          je vzkliknila, preden je Minka dokončala stavek: ~"Brest!"
 30 XI   |         je Bresta hladno obsodila Minka, kateri je bilo tako očitno
 31 XI   |          Sebičnica!" je zamrmrala Minka. ~"Ne sodimo," ga je opravičevala
 32 XI   |            kar mu je očitala prej Minka. ~"Gospodična Mara, nepoboljšljiva
 33 XI   |      nekaj menili o tej stvari." ~Minka se je ozrla v Aleno, ki
 34 XIII |           kot učimo, vam ni prav. Minka na primer dela tudi izven
 35 XIII |           oči zabliskale ob imenu Minka. Zadnji košček večerje je
 36 XIII |         to kupčijo se je vtaknila Minka in mešetarila za nekega
 37 XIII |          Za to jo še izplačam!" ~"Minka se ni vtikala vmes. Strniška
 38 XIII |           Strniška je imela prav, Minka prav, gospod Smrekar, vi
 39 XIV  |        gospodar!" ~Tako je sodila Minka, kateri bi bil ljubši večer
 40 XIV  |         je odšla proti Smrekarju, Minka se je napotila v vas, Mara
 41 XIV  |          sta se začudili Alena in Minka, ko sta hkrati vstopili. ~"
 42 XIV  |           In zakurila je! Poglej, Minka!" ~Alena je stopila k peči
 43 XIV  |              Oho," se je začudila Minka. "To ni samo čajni večer!" ~"
 44 XIV  |     izpraznila. ~"Eks, dekleta!" ~Minka in Alena sta se obotavljali. ~"
 45 XIV  |       pohujšala," je spregovorila Minka, ko je Alena segla po cigareti. "
 46 XIV  |           revolucionar." ~"Bravo, Minka! Izvrstno! Če si ti socialist,
 47 XIV  |          je izgovorila gospodična Minka!" ~"Da, jaz sem izrekla
 48 XIV  |        morala biti." ~"Gospodična Minka, jaz sem že ponovno trdil,
 49 XIV  |          nadaljeval. ~"Gospodična Minka, vi se motite! Ni lenoba,
 50 XIV  |          Jako idealno, gospodična Minka. Toda življenje uči drugače.
 51 XIV  |         vesela in ponosna nanj!" ~Minka se je razgrevala čezdalje
 52 XIV  |      čisto akademično, gospodična Minka! Brez disharmonije! Pozdravljam
 53 XIV  |       Mara je pripravila samovar, Minka ji je pomagala, Brest je
 54 XIV  |    čezdalje bolje zabavala. Edino Minka je bila malobesedna in je
 55 XIV  |       dokaj pozno poslavljali, je Minka predlagala, naj bi z Maro
 56 XIV  |        odšla izpred šole, Mara in Minka sta se poslovili od Bresta
 57 XIV  |              Bog ve!" ~"Resnično! Minka je otrovana po puhlem demagoštvu.
 58 XV   |         okrenila in odšla v šolo, Minka pa se ji je pridružila. ~"
 59 XV   | skomizgnila z rameni. ~"Ne vem!" ~Minka je opazila kipečo rdečico
 60 XV   |        vsa razburjena, Alenčica." Minka ji je pogledala dobrohotno
 61 XV   |    molčeče polje, je spregovorila Minka: ~"Alena, razodeni mi, kaj
 62 XV   |      nisem radovedna." ~"Verjemi, Minka, da pravzaprav sama ne vem,
 63 XV   |            da sem kar nesrečna." ~Minka ni takoj nič rekla. Samo
 64 XV   |           Alena," je spregovorila Minka in bridek vzdih je bil v
 65 XV   |         enkrat še mogla objeti." ~Minka si je otrla z rutico oči. ~"
 66 XV   |           vodi v nesrečo." ~Ko je Minka pogledala ob taki sodbi
 67 XV   |          ji je sijala z obraza. ~"Minka!" Alena je gledala predse
 68 XV   |   prijateljice v gozd ob cesti. ~"Minka," je ponovila še enkrat
 69 XV   |      spoštujem in te imam rada!" ~Minka je šla za njo preko ceste
 70 XV   |          Punčka moja," je pričela Minka mehko in iskreno. "Poslušaj
 71 XV   |           socializem!" ~"Alena!"  Minka je izpustila njeno roko
 72 XV   |          ter jecljala: ~"Odpusti, Minka, odpusti!" ~Minka je držala
 73 XV   |        Odpusti, Minka, odpusti!" ~Minka je držala njeno roko in
 74 XV   |          Dober dan, gospodinja!" ~Minka je stopila k njej in ji
 75 XV   |        ponudila. ~"Prigriznita!"  Minka si je urezala kos kruha
 76 XV   |            je povzela s poudarkom Minka. "Tega ne mislim. Morda
 77 XV   |        vprašala Alena. Ko bi bila Minka kaj slutila, bi bila opazila
 78 XV   |        kaj dognati," je razlagala Minka. "Če ga je izgubil pismonoša,
 79 XV   |        grozeč in stiskajoč pesti. Minka je vstala izza mize in se
 80 XV   |       požugala v vežo. ~"Pojdiva, Minka," je prosila Alena, ki se
 81 XV   |          groza tega razbojnika." ~Minka je tolažila Strniško, ki
 82 XVI  |       Mara se je obračala od nje, Minka je bila užaljena, ker ji
 83 XVI  |         medlo gorela sveča. Ko je Minka videla, da so vsi zbrani,
 84 XVI  |        luč je ugasnila. ~Tedaj je Minka odprla vrata v sosednjo
 85 XVI  |         iskrenimi besedami, da je Minka sama začutila kipečo radost
 86 XVI  |     zahvaljevali in ji čestitali. Minka se jim je vljudno zahvaljevala,
 87 XVI  |         zadnja stopila k Minki. ~"Minka," jo je nagovorila in jo
 88 XVI  |            Glas se ji je tresel. "Minka, jaz te spoštujem in te
 89 XVI  |   pritisnila na ustnice, da ji je Minka ni mogla umakniti. ~"To
 90 XVI  |       utripalo. ~"Krasno je bilo! Minka je res duša dela!" ~"Je
 91 XVI  |       večeru in o Minki?" ~"Da je Minka zelo požrtvovalno delala.
 92 XVI  |         smo darovali. Kaj je dala Minka? Nič. Če je nekoliko šivala,
 93 XVII |        kjer jo je na pragu čakala Minka, takisto zavita v kapuco. ~"
 94 XVII |       Alena je obstala za vrati. ~Minka je stopila k postelji in
 95 XVII |      zdrava!" ~"Hvala, gospodična Minka! Vi ste preljubeznivi!" ~
 96 XVII |           bilo v teh besedah, ker Minka ni prezrla smeška krog Brestovih
 97 XVII |           materine nazore. Ker je Minka ogrinjala mater in ji popravljala
 98 XVII |           skozi vas. Pred šolo je Minka opozorila Bresta, da se
 99 XVII |        pika in zbada: Mara, Erna, Minka, Smrekarica! Vsi, vsi!" ~"
100 XVII |         naglo zadosti. Učiteljica Minka sodi, da utegne biti nevarno." ~
101 XVIII|         nekaj dimov med odmorom. ~Minka se je vrnila mirno k podobi,
102 XVIII|         zadostno umiti in snažni. Minka je čutila, da to nadzorstvo
103 XVIII|           zoper mene," je omenila Minka in se smejala. ~"Zoper vas?"
104 XVIII|            Nadzornik je pomolčal, Minka si je utrla ustnice, ki
105 XVIII|              Prosim," je odvrnila Minka in odšla z razpaljenimi
106 XVIII|       gledala na cesto. ~"Zaboga, Minka, kaj sta imela?" ~Skočila
107 XVIII|     besedi! O, hudobe obsedene!" ~Minka je sicer slutila ob zaslišanju,
108 XVIII|           pričale in pretiravale, Minka se je zagovarjala in odgovarjala
109 XVIII|          vas nagovarja učiteljica Minka?" ~"Povsod so že, samo pri
110 XVIII|     poudariti, da ste, gospodična Minka, jako vrla učiteljica, in
111 XVIII|        nisem kdove kaj storila." ~Minka se je tresla od razburjenja,
112 XVIII|    čimprej prosite premeščenja!" ~Minka se je iztrgala iz objema
113 XVIII|       prijateljica," se je šalila Minka. "Imam že ogledano njivo,
114 XVIII|           pošteni družbi, kakopa! Minka, seveda, in vaš ljubček,
115 XVIII|        pošteno učiteljico, kot je Minka, tožarite, potem bi jaz
116 XIX  |          stopila v Minkino sobo. ~Minka je slonela ob oknu, zatopljena
117 XIX  |         dela. Ali naj me potre?" ~Minka ji je odmaknila roke, zakrilila
118 XIX  |    globoko vzdihnila. Nagajivo je Minka posnela vzdihljaj, jo pobožala
119 XIX  |          polno iskrene bridkosti. Minka jo je občutila. Takoj se
120 XIX  |         je pristavila: "Gorje mi, Minka, ker sem sama, tako strašno
121 XIX  |       kako so se ji usule solze. ~Minka je bila iznenadena. Vstala
122 XIX  |        Sem."  "Komu?"  "Brestu!"  Minka je šla po sobi gor in dol.
123 XIX  |        sodba je Aleno zabolela. ~"Minka, ti si krivična. On je tako
124 XIX  |           odgovori otrok materi. ~Minka je sedla zopet k njej in
125 XIX  |      ustvarjeno za materinstvo!" ~Minka je spregovorila to trditev
126 XIX  |         je razveselila: ~"Ah, da, Minka, prav imaš. Žensko srce
127 XIX  |       spoznanje. Mara ima prav!" ~Minka je nadaljevala, kakor da
128 XIX  |          ponosna in sem srečna!" ~Minka se je razvnela, da ji je
129 XIX  |           molčali. ~"Ti si edina, Minka, ti si ideal," je pričela
130 XIX  |     nesrečna!" je dostavila pikro Minka. ~Ali takoj se je prestrašila
131 XIX  |       Minko proti vasi. Potoma je Minka še enkrat Aleno opozorila,
132 XIX  |             Alena je takoj odšla, Minka se je ozrla za njo. ~Ko
133 XX   |        sani izginile v daljavi. ~"Minka se moti," je razmišljala
134 XXI  |             Popotnica, učiteljica Minka, je postajala in se ozirala
135 XXI  |     vijugaste, rumenkaste steze. ~Minka se je napotila proti vasi
136 XXI  |         Dober dan," je pozdravila Minka z nežnim, a vendar krepkim
137 XXI  |         mu zlezli na konec nosu. ~Minka je zapazila pod vratom kolar,
138 XXI  |           povsod," je zagovarjala Minka. ~"Ni tako!" Župnik je trditev
139 XXI  |            kje se denar jemlje."  Minka je stopila k oknu in se
140 XXI  |        učiteljico. Pomenita se!" ~Minka in Jera sta se naglo razumeli
141 XXI  |           divjačina! Takile so!" ~Minka se je ozrla za njimi, izza
142 XXI  |         do mlina. Pot je drsna." ~Minka se je začudila. ~"Le sedite
143 XXI  |           vratom in jih odprla. ~"Minka!" je vzkliknila vesela in
144 XXI  |           Prav imaš," je potrdila Minka. Veselje ji je gorelo iz
145 XXI  |              Poglej in preberi!" ~Minka ji je dala polo in si nato
146 XXI  |          Kaj še. -- V Bukovje!" ~"Minka, ali si znorela? V te hribe,
147 XXI  |        dela vredno in potrebno!" ~Minka ji je navdušeno razodela
148 XXI  |     obmolknila, potem pa rekla: ~"Minka, kakor je smešno, tako je
149 XXI  |    odlomke posameznih stavkov, in Minka ni spoznala, ali se veseli
150 XXI  |          uredim vse za selitev." ~Minka je čutila, kako se je tresla
151 XXII |         kaj deleža pri tem, da je Minka pri nas!" ~"Ti po pravici
152 XXIII|          govore samo ljudje. Tudi Minka mi je danes pisala in me
153 XXIII|         šolo so značaji, kakor je Minka. Vsi moji vzori so se razblinili
154 XXIII|           imela toliko vaje kakor Minka, sem prepričan, da ne boš
155 XXIII|           o tem, kar mi je pisala Minka. Toda moram ti razodeti
156 XXIII|         stvar, meni se zdi modra. Minka mi namreč svetuje, naj povabim
157 XXIII|         sem!"- ~O mraku je prišla Minka. Po prstih se je bližala
158 XXIII|         je počivala njena glava. ~Minka je prižgala luč, potem se
159 XXIII|           in preberi. Vse zveš!" ~Minka je poiskala Brestovo pismo. ~
160 XXIII|        strl." ~"Sramuje naj se!" ~Minka je raztrgala pismo na kosce,
161 XXIII|           jih z nogo poteptala. ~"Minka, sedaj sem sama -- in sama